Vzrok obiska je največji park skulptur v Oslu, ki jih je zstvaril en umetnik. Ustvaril ga je Gustav Vigeland, ki ni izdelal le vseh 212 skulptur iz brona, granita in litega železa razstavljenih v parku, pač pa je tudi oblikoval načrt samega parka.
Zaradi obsežnosti, ga ni enostavno opisati. Naj omenim le nekaj svojih zapažanj.
Skulpture simbolizirajo vse vidike človeškega življenja, od rojstva pa do smrti.
Ko vstopiš v park skulptur, te pot najprej vodi čez most, ki ga na obeh straneh krasijo kipi iz brona.
Tu te preseneti kip moškega, ki se bori s štirimi dojenčki. Ta kip se imenuje Man Chasing Four Geniuses, moški lovi štiri Geniuses. Dojenčki naj bi predstavljali zle duhove, nekateri pa trdijo, da predstavlja bremena in odgovornosti očetovstva. Bo že držalo.
Prav poseben je jezni dojenček, ki naj bi po pripovedovanju prinašal srečo, zato se ena od njegovih stisnjenih pesti od dotikov sveti.
Nato te očara vodnjak z 20 kipi, ki obdajajo vodo iz vodnjaka.
Na zidu okrog njega so reliefi, ki uprizarjajo krog življenja, od rojstva do smrti.
Od tu se lahko po stopnicah na obeh straneh povzpneš do osrednjega dela parka z impresivnimi razgibanimi skulpturami.
Postavljeni so v tri nivoje in v krogu prikazujejo obdobja človeka od otroštva do starosti. Vsi kipi v celotnem oarku so goli.
Na zgornjem delu platoja sega proti nebu najveličastnejši obelisk iz enega kosa kamna, ki uprizarja 121 prepletenih oseb.
212 kipov prikazuje ljudi različnih starosti, spolov in velikosti v različnih in včasih tudi zapletenih položajih.
Opazila sem, da najde vsak obiskovalec skulpturo, ki mu je čustveno blizu. Meni so predvsem tiste, ki prikazujejo otroke v igri z odraslimi in primeri nežnosti med pari.
Tam se posebej zadržimo in fotografiramo ali pa samo za trenutek postojimo in razmišljamo.
Park se zaključi s krogom spletenih teles, simbolom celotnega parka.
Poleg kipov so v enaki tematiki narejena umetelno kovana vrata v zgornjem in spodnjem delu parka.
Ko zapuščava park se ustaviva tudi ob avtorjevem kipu, ki je tudi edina oblečena figura parka.
Bojan je želel vedeti, koliko oseb je upodobljeno v celotnem parku, zato sva se ustavila v bližnjem muzeju Vigelanda. A na žalost jih še niso prešteli, so pa ugotovili, da bi to morda bil zanimiv podatek.
Odkolesariva do avtodoma, pripraviva kosilo in se popoldne ponovno odpraviva s kolesom, tokrat v bližnjo vasico na najinem polotoku. Najin namen je obiskati muzej Kon-Tiki.
Muzej stoji v bližini morja in še dveh drugih muzejev eden na temo morja, drugi o polarnem raziskovanju.
Kupila sva ustopnici za dva muzeja. Danes sva si ogledala Kon-Tiki, jutri pa tistega o polarnem raziskovanju.
Leta 1947 se je skupaj s petimi člani posadke norveški raziskovalec in pisatelj Thor Heyerdahl odpravil na potovanje s splavom iz balzovine čez Tihi ocean iz Južne Amerike do polinezijskih otokov.
Splavu so dali ime Kon-Tiki po inkovskem bogu Viracochi, za katerega naj bi bilo "Kon-Tiki" staro ime.
To je bila njegova prva ekspedicija, ki so jo upodobili v filmu, ki je bil nagrajen z oskarjem za najboljši dokumentarec. Kipec je v vetrini muzeja.
Z odpravo je želel potrditi svojo teorijo, da otokov v južnem Tihem oceanu niso poselila samo ljudstva z zahoda, pač pa tudi južnoameričani.
Muzej razstavlja originalni splav Kon-Tiki, zanimive podatke, predmete, skulpture in slikovno gradivo.
V spodnjih prostorih je razstavljen tudi njegov drugi čoln iz trsja in opis te ekspedicije. Kot dopolnilo vsemu naštetemu je diaprojekcija filma.
Ob ogledu in branju gradiva se človeku zdi skoraj nemogoče, da tako krhek splav, povetan le z vrvmi, zmore premistiti tako razdaljo po tako razburkanem oceanu. Vztrajnost in želja po raziskovanju vrti kolesje naše civilizacije.
Ni komentarjev:
Objavite komentar