Vračava se proti Oslu

Ponoci je malo dezevalo. Zjutraj pa je bola nizka oblačnost in sivina.

Danes zapuščava Stavanger z okolico. Na poti sva si ogledala tri točke. Dan je siv, pripravlja se na dež, zato vtisi niso tako sončni, a vseeno zanimivi.

Najprej obiščeva prvi svetilnik v Tungenesu, ki je bil prvič prižgan leta 1828. Po podatkih je bil.namen svetilnika označevati pristop k Byfjordenu. 

To plovno pot je bilo v temi težko najti. Preden so prižgali svetilnik, so imele ladje le nekaj oznak za navigacijo. Večina kapitanov se je zato poskušala izogniti plovbi po temi. 

Ker pa je ribolov sleda potekal pozimi, pogosto niso imele druge izbire, kot da plujejo ponoči. Zaradi tega je Komisija pristanišča Stavanger (Stavanger Havnekommisjon) sprejela ukrepe za osvetlitev svetilnika.

Prvi svetilnik v Tungenesu pravzaprav ni bil svetilnik v običajnem pomenu besede, temveč je bil sestavljen iz nekaj tankih lojnih sveč, ki so bile prižgane v oknu zasebne rezidence ob Tungevågenu.

Tu so na ograji razstavljene slike 24 svetilnikov na tem območju.

Naslednje si ogledava znamenito spominsko obeležje. To je stavangerjski spomenik nesreči Alexanderja Kiellanda, lokalno znan kot Brutt Lenke (Pretrgana veriga).

Naahaja se v Måkebergetu. Ustvaril ga je Johannes Bloch Hellum. Na skalnati steni pod spomenikpm so plošče z imeni 123 žrtev zaradi zrušitve platforme na morju leta 1980.

Nesreča se je zhodila 27. marca 1980 na naftnem polju. Pevrnila se je polpotopna vrtalna ploščad Alexander L. Kielland, ki se je uporabljala kot nastanitvena ploščad.

Med hudim neurjem se je odtrgala ena od njenih petih nog, zaradi česar se je prevrnila. To je najhujša industrijska nesreča na Norveškem po drugi svetovni vojni.

Od 212 članov posadke na krovu jih je življenje izgubilo 123, kar je eden najtemnejših dni v zgodovini norveškega naftnega in plinskega sektorja.

Bakreni spomenik, odkrit 20. marca 1986, tehta približno pet ton in meri šest metrov v dolžino. Pretrgan členek verige simbolizira tako strukturno okvaro, zaradi katere se je ploščad prevrnila, kot tudi strta življenja žrtev in njihovih družin

Spomenik je miren in temačen kraj za razmislek. 

V nadaljevanju sva obiskala prazgodovinsko jamo v Vistehole nekje na samem. To je najbolj znana naselbina iz kamene dobe na Norveškem. 

Krajani jo poznajo pod imenom Svarthålå (»črna luknja«).

Informativna tabla pojasnjuje podatke. V mezolitiku – pred približno 6.700 do 8.900 leti – je bila jama dom eni ali več razširjenim družinam. Točno število prebivalcev ni znano, vendar ocene kažejo, da je vsaka razširjena družina štela od 10 do 20 članov. 

Prav tako ni znano, od kod so ti ljudje prišli, vendar je območje Jæren verjetno naseljeno že vsaj 11.000 let. 

Na koncu sva si ogledala še bazen, ki ga je izvedel Lions klub. Stoji na obali in le dober meter od morja.

Na koncu sva želela napolniti plin, a avtomat ni sprejel naše plačilne kartice. Potrebno bo počakati do Osla.

Prespala bova ob športnem igrišču na poti proti Oslu.

.

V okolici Stavangerja

Danes se je obetal oblačen dan z možnostjo dežja, zato sva načrtovala le kolesarjenje v bližnji okolici.

Je manj vetrovno a hladneje, 14°C. Odločila sva se, da s kolesi obiščeva antenski stolp.

Ullandhaugtårnet  je 64 metrov visok stolp,ki so ga zgradili leta 1964. Stoji na vrhu 135 metrov visoke vzpetine. 

Peljala sva se po kolesarski stezi, ki teče po bujnem gozdu, po naselju in med travniki, kjer se pasejo krave.  Steze tečejo po ravnini in ob avtocesti, le na koncu je bil strm vzpon naravnost na vrh vzpetine.

Tu stoji visok stolp, ob njem pa ostanki starega stolpa. Stolp ima nekaj teras, a so dostopne le v nedeljo. Na prvi terasi, ki je odprta, sva lahko uživala v panoramskem razgledu na Stavanger, Ryfylke in Jæren. 

Na tem mestu je prej stal Haraldov stolp (uničen v drugi svetovni vojni), ostanki  skal pa so postavljene v krog ob vznožju stolpa.

V bližini pod vzpetino stojita kampus Univerze v Stavangerju (UiS) in bolnica.,kar se lepo vidi na tabli ob stolpu.

 

Bujno, gozdnato gričevje se ponaša z dobro vzdrževanimi pohodniškimi potmi, zaradi česar je priljubljena destinacija za pohodništvo, tek in uživanje v naravi skozi vse leto.

Na vsakem koraku srečujeva tekače in pohodnike.

Spustila sva se do obale, kjer je priketna peščena plaža. Danes samuje, ker ni sonca, a morje je presendtljivo prijetne temperature.

Ob povratku na parkirišče me je veter pošteno ohladil. Danes sva imela miren kolesarski dan, kljub napovedi brez dežja..

Sverd i fjell (Meči v skali) in Fluberget - skalne rezbarije

Danes se je zjasnilo, sonce greje, veter oa je močnejši in zelo hladen. Vremenski app pravi 16°C, občutek pa 14°C, mislim, da je še hladneje po občutku.

Oblečeva toplo kolesarsko opremo, jaz dodam še topel brezrokavnik in trak čez ušesa in odkolesariva do dveh zanimivosti v okolici Stavangeja. 

Voziva po kolesarski stezi, ki sprva teče ob glavni cesti, ki jo prečkava po posebnem velikem okroglim kolesarskim nadvozu nad njo. Nato teče po gozdičku in skozi manji kraj. 

Že od daleč sva zagledala tri ogromne meče zasajene v skalo nad morjem. Zelo viteški prizor.

To je ikonični spomenik, znan kot Sverd i fjell (Meči v skali). Nahaja se v Møllebukti na obali Hafrsfjorda. 

Tri deset metrov visoke bronaste meče je leta 1983 izdelal kipar Fritz Røed v spomin na zgodovinsko bitko pri Hafrsfjordu leta 872.

V tej bitki je kralj Harald Lepolasec dosegel združitev Norveške. Največji meč simbolizira kralja Haralda Lepolasca, dva manjša meča pa predstavljata poražena regionalna kralja. 

Meči, kot simbol miru, so zasajeni globoko v trdno skalo, da jih nikoli ne bo mogoče izvleči, kar simbolizira večni mir in enotnost na Norveškem. 

:Spomenik stoji tik ob vodi, kjer se je odvijala bitka za združitev. Tu je sedaj javni park z brezplačnim obiskom, zaradi česar je zelo dostopna znamenitost v bližini Stavangerja.

Po ogledu in obveznem slikanju se odpraviva po obalni stezi proti naslednji točki. 

Veter se je še okrepil, tako da je bilo kar hladno in neprijetno za moje oči, ki se v takih primerih prekomerno solzijo.

Naslednji postanek sva naredila pri veliki skali, kjer so lepo vidne skalne rezbarije (iz bronaste dobe) Strokovni izraz zanje  je petroglifi.

Na tablah ob skali preberem podatke o tej najdbi. Rezbarije na skali "Fluberget" so bile odkrite leta 1879. Danes je vidnih 170 figur in 80 vdolbin. 

Večino rezbarij sem videla  v vdolbini na sredini južne stene na skali. Kraj se imenuje "Sončni oltar". Je "Fluberget" versko zbirališče? "Fluberget" je največja vklesana plošča na Jærenu. 

Morda je bilo to versko zbirališče, kjer so skalne rezbarije verjetno izdelovali lokalni kmetje.

Čoln ali ladja je najpogostejši motiv v skandinavskih skalnih rezbarijah iz bronaste dobe. Navpične črte vzdolž ograje lahko prikazujejo posadko ali potnike ladje. 

Čoln je pomemben simbol v mnogih religijah. Namen teh rezbarij je bil morda priklicati sonce ali izkoristiti njegovo moč za dobro človeštva. 

Rezbarije so pobarvane v rdečo, da so bolje vidne. Splezala sva tudi na vrh skale, kjer je lep razhled na okolico.

Pri povratku sva se ustavila v Stavangerju, kjer je v pristanišcu kraljevalo več dest velikh jadrnic. Danes je bil poseben praznik na temo jadranje. 

Od 22. do 25. julija 2026 bo Vågen v Stavangerju poln jadrnic, veselih mladih, koncertov, razstav in dejavnosti za mlade in stare. 

Regate Tall Ships so letne mednarodne regate, katerih cilj je razvijati in izobraževati mlade, stare od 15 do 25 let, s pomočjo jadralnega usposabljanja, ne glede na narodnost, kulturo, vero, spol ali socialno ozadje. Vsaj polovica posadke mora biti v tej starostni skupini.

Dogodki Tall Ships veljajo za največji brezplačni družinski dogodek v Evropi.

Na obali in v restavracijah se je trlo obiskovalcev. 

Pogled na visoke jambore in z zastavicami okrašene vrvi je bil res slikovit in čisto skandinavski. Zlila sva se z množico in opazovala dogajanje. 

Preživela sva zanimiv dan in upava, da bo tako tudi jutri.