Nekaj o Malmoju

Danes je lep sončen a vetroven dan (med 14 in 22°C). Zjutraj sem šla na "stradun" ob obali, kjer je že v jutranjih urah živahno. Eni tečejo po travniku, drugi kolesarijo ali hodijo, vrtec skupine pa se vozijo v vozičkih na kolesih, ki jih gonijo vzgojiteljice. 

Za zabavo jih spremlja otroška glasba. Zelo ljubko.

"Stradun" je res lepo urejeno območje ob obalui, dolgo nekaj kilometrov, ki je sestavljeno iz peščene obale, obsežnih pokošenih travnikov, kolesarske in pešpoti poleg še vse potrebbe infrastrukture za rekreacijo in sončenje

 Tu so kioski, stranišča, platoji za zabavo, igrišča za različne športe, fitnes orodja na prostem in lolesarska parkirna medmsta. Za vsakogar nekaj.

V morje pa se penje vsaj 5 dolgih pomolov, kjer so na koncu tudi napihljiva igrala v vodi.

Zjutraj s traktorji urejajo peščeno plažo.

Šla sem do fitnesa, se malo razgibala in opazovala traktorje, ki so česali pesek na obali.

Po kosilu je Bojanu padla temperatura, zato sva se s kolesi odpravila v mesto. Najorej sva zavila v pristanišče. Pred njim stoji slikovit svetilnik ob lepem mostičku ki odpira pogled po kanalu.

Tu stoji res impozantna univerza zgrajena v obliki valov in odbana s steklom. 

Na zadnji strani jo krasi še zanimiv vodomet in pigled na zgradbe na drugi strani kanala.

Ko prečkava spodnji most se ustaviva ob zanimivem spomeniku in se ovekovečiva. 

Pot sva nadaljevala do obale in se po njej peljala okrog mesta. 

V kanalu je vsidran najstarejši še delujoči ledolomilec parnik.

Obala je vsa urejena za poletno sceno. Tu so leseni stopničasti podesti za sončenje, zadaj so travniki. 

Sceno pa na vsakem koraku krasi znameniti.visok bel zviti stolp. Skoraj tako je ikoničen za Malmo kot Ajflov stolp za Pariz ;). Malmo je moderno in prijazno mesto.

Danes je po dveh sivih dneh spet sončno, zato je na obali in na travnikih ob njej zelo živahno. Tu se poleg obiskovalcev sprehajajo tudi ljubki zajčki, race in srake. Nad glavami pa se glasno oglašajo galebi. 

Izlet zaključiva po "stradunu" do parkirišča. Bojan se je odpeljal do bližnjega kampa, da ugotovi, če bova lahko jutri tam opravila vse potrebno za kamper. 

Kljub toplemu soncu je veter precej hladen in zame moteč, ker me boli grlo. 

Malmo

Dva dni sva obstala na parkirišču ob obali mesta Malmo. Sprva je bilo le sivo oblačno vreme in 15°C, nato je pričelo rositi. 

Sptehodila sva se po obali in po dveh dolgih pomolih, ki nudita lep razgled na mesto samo in na drugi strani v daljavi lepo viden Östersundski most. 

Bojan je medtem dobil vročino. Sprva le nekaj nad 37, kasneje se je dvignila na 38,5, brez pravega vzroka. Morda je temu botrovalo rolanhe v vetru, kdo ve. 

Včeraj je cel dan pihal močan veter, ki so ga spremljali občasni nalivi ob podobni temperaturi.  Tako sva več ali manj dan prživela v avtodomu ob branju ali učenju jezikov. Tudi počavati je kdaj potrebno. To se nama je sicer zgodilo prvič, odkar potujeva. 

Danes pa naju je pričakalo malo mirnejše sončno jutro. Upam, da bo Bojanu pafla temperatura. Sicer bova tu še en dan.

Do Malmoja

Včeraj je bil bolj jesenski dan, 17°C čez dan z rahlim pršenjem in vetrom. Ni naju motilo, ker sva se v glavnem vozila. Ustavila sva se le nekaj km pred dansko mejo. Tudi tokrat na parlirišču Citti parka blizu Flensburga. 

To je dvojnik prejšnjega parka. Parkirišče je bilo nabitopolno avtov in avtodomov. Opravila sva najnujnejši nakup in postorila vse z najinim avtodomom.

Danes pa nadaljujeva pot preko Danske v  Malmo.

Kot ponavadi bom poskusila povzeti najpomembnejše o delu džave, ki sva jo prevozola užila in že zapustila.

Severna Nemčijla se razteza čez obalna lobmočja med Severnim in Baltskim morjem. 

Gre za geografsko ravno, kolesarjem prijazno regijo, znano po svoji pomorski dediščini, zgodovinski Hanzeatski ligi in edinstveni kulturni identiteti, ki je močno odvisna od velike povezanosti z naravo. 

Regija je del Severnonemške nižine in je skoraj v celoti ravna, zaradi česar je neverjetno dostopna za kolesarjenje in pohodništvo.

Približno 20 % kopnega je zaščitenih kot naravne krajine, vključno z narodnimi parki, biosfernimi rezervati in obalnimi lagunami. Veliko je žitnuh polj in nasadov odličnih jagod.

Ceste so ožje in obdane z drevesi, zato ob njih prometni znaki opozorila možnosti nizkih krošenj. 

Klifasta obala z dolgimi peščenimi zalivi vključuje priljubljene otoke, kot je Sylt v Severnem morju (obiskala sva ga pred leti), Usedom in Rügen in letoviška mesta, ki se razprostirajo ob baltski obali. 

Severni Nemci, pravijo, so običajno opisani kot zadržani, tihi in s "suhim" smislom za humor. Običajno si vzamejo čas, da se odprejo, a sklepajo močno zvesta prijateljstva. 

Regija je zgodovinsko protestantska in prevladuje luteranstvo. 

Hanzeatska liga je bila tu prisotna, to je srednjeveški trgovski ceh, ki so ga vodila mesta, kot je Lübeck. Prinesel je ogromno bogastvo in politični vpliv v severna pristaniška mesta. 

Severne države – vključno z mestno državo Hamburg in državami, kot je Mecklenburg-Predpomorjanska – so doživele močno gospodarsko rast, pri čemer so dale prednost obnovljivim virom energije, pomorski trgovini in tehnologiji.  

Severnonemška kuhinja pretežno vključuje morske sadeže, lokalne ribe in različne krompirjeve jedi. 

Pogosto ponujajo Fischbrötchen (ribje sendviče), Grünkohl (ohljev ohrovt) in Kieler Sprotte (prekajena papalina). Od tega sva poskusila le ribji sendvič. 

V Lübecu slavi marcipan, ki je tu pregovorno najboljši. 

Voziva se po avtocesti, prečkava dansko mejo, se vmes ustaviva za kosilo na postajališču in nadaljujeva pot proti prvemu mostu Storebelt.

Danska je dežela otokov in posledično mostov. Imajo dolge čudovite obale in dele države, ki jih ločuje voda. Zaradi tega so mostovi nepogrešljiv del te dežele. 

Povezava Storebælt je sestavljena iz dveh mostov in predora za blak, ki tvori 18 km dolgo, fiksno povezavo med vzhodno in zahodno Dansko. 

Povezava Storebælt je dragulj med danskimi mostovi. Kot ponosen spomenik povezuje Zealand in Funen ter tvori prometno žilo med vzhodom in zahodom. 

Cesta in železnica čez Storebælt morata biti odprti 24 ur na dan – vse leto.

Povezava Storebælt je edinstven inženirski dosežek in ena največjih mostnih in predorskih konstrukcij na svetu. Povezava je nadomestila 3 trajektne proge na Storebæltu, vendar še vedno obstajajo trajekti čez Kattegat in čez vode med Lollandom in Langelandom.

Naslednji pa je znamenit Øresundski most. Do sedaj sva ga prečkala dvakrat. Je pravi posebnež po obliki, gradnji in uporabnosti.

Øresundski most je 16 km dolga kombinirana cestna in železniška povezava, ki povezuje Malmö na Švedskem in København na Danskem. 

Na sredini poti se prek umetnega otoka preliva v podvodni predor. 

Sestavljen je iz 8 km dolgega mostu, 4 km dolgega umetnega otoka (Peberholm) in 4 km dolgega predora (predor Drogden). 

Cestninske postaje se nahajajo na švedski strani mostu. Midva u.ava posebno naročnono za mostove, kar zmanjßa stroške.

Posebej impozanten je pogled nanj s Švedske strani. Sva ga že velikokrat slikala v dnevmi in večerni svetlobi. Upam, da ga uspeva še kdaj.

Ko sva sestopila z mostu, sva po nekaj kilometrih videla Malmo z njegovim posebnim belim zvitim stebrom. 

Parkirala sva na parkirišču blizu obale na obrobju mesta. Obala, ki se razteza id mesta pa skoraj do mostu je kit mravljišče. Tu so kolesatji, rolarji, sprehajalci po lepo urejenih poteh. Na zravnikih ob obali pa so pistavljena igrišča, kioski s pijačo, celo začasni oder za poketbe koncerte in vec ploščadi. Danes so na teh ploščafih plesali.

Najprej sva se pridružila latino skupini, ki je prisotne učila plesati merengue. Midva sva z veseljem sodelovala. Malo naprej pa sva zaplesala z veliko skupino plesalcev na temo lindsi hop in jive. 

Pa sva po dooolgem času spet osvežila najine malo zarjavele korake. Kljub vetru je bilo prav prijetno. 

V daljavi se je v sončnem zahodu bleščal stolp. 

Jutri pa morda odkolesariva v mesto, da obudiva spomine nanj.