Včeraj sva šla na ogled mesta Baška, ki leži desno od kampa. Povezuje ju promenadna pot s kopico lepih restavracij. Odločila sva se za sprehod po notranjisti mesta, saj sva obmorski del že prehodila.
V glavni mestni ulici si restavracije sledijo druga drugi in vse do zadnje so polne gostov tudi v tem času. Predstavljam si, da je v visoki sezoni veliko več gneče na ulici in restavracijah.
Občudovala sem ozke in zelo slikovite ulice. Veliko je zanimivih stopnišč, balkonov in prizidkov. Naredila sem pravi kalejdoskp posnetkov ulic a miti dve nista bili enaki. Ulice so kamnite, čiste in ker so ozke obdane z visokimi stavbami, posledično hladnejše, ker jih sonce ne doseže.
Pot sva nadaljevala do zadnje lepe ovalne plaže, ki je rezervirana za FKK goste. Od tam sva imela krasen pogled na otok, ki zapira baški zaliv in dolgo pobočje Velebita.
Zanimivo je tudi, kako slavijo glagolico v teh krajih. Nekaj zanimivosti o tej pisavi.
Glagolica je staroslovanska pisava, ki sta jo sredi 9. stoletja (okoli leta 863) zasnovala sveta brata Ciril in Metod za širjenje krščanstva in pismenosti med Slovani.
Kaj je glagolica? Pisava, prilagojena Slovanom: Nastala je posebej zato, da bi natančno prikazala edinstvene glasove slovanskih jezikov, ki jih v grščini ali latinščini ni bilo. Ime izhaja iz staroslovanske besede *glagolati*, kar pomeni »govoriti«.
Prvotna oblika je bila »okrogla« glagolica (v uporabi po vsem slovanskem svetu), pozneje pa se je na Hrvaškem razvila posebna »oglata« (hrvaška) glagolica, ki predstavlja temelj narodne identitete.
Postavili so Baško glagoliško pot, ki je zgodovinska in poučna pot na prostem v Baški dolini na otoku Krku, ki slavi glagolico skozi kamnite skulpture.
Pot sestavlja skupno 34 kamnitih skulptur (kamnite plošče, vgravirane z glagolskimi črkami in besedami).
Skulpture so razporejene po celotni Baški dolini, od Treskavca do Jurandvora in starega mestnega jedra Baške. Nekaj nama jih je uspelo ujeti v objektiv.
Danes pa sva se dopoldne odpravila s skutetjem na pobočje nad mestom, kjer domuje cerkev sv.Ivana.
Pri cerkvi sva parkirala in se peš odpravila proti gori Luna, ali takoimenovani Mesečevi planoti Mesečeva planota (ali *Mjesečev plato*) nad Baško na otoku Krku je edinstvena skalnata planota, ki zaradi svoje puste in izjemno razgibane in kamnite gole pokrajine spominja na površje Lune.
Nadmorska višina planote je približno 380 metrov nad morjem. To je povsem pusto, skalnato območje brez visokega rastlinja ali sence,.
Do planote pelje lepa in zložna pot, ki je v prvem delu precej senčna. Senco nudijo nizki borovci.
Ko sva prispela do kamnitega suhega zidu, pa sva uzrla široko planjavo prepredeno s stotinami metrov suhih zidov (tradicionalnih kamnitih zidov, zgrajenih brez veziva).
Pišejo, da so bili ti ograjeni prostori namenjeni paši ovc in koz, danes pa predstavljajo ikonicno okrasje platoja, podobno čipkam. Res lepo!
Najvišja vrhova v bližini sta Diviška (471 m) in Hlam (461 m), kamor sva se povzpela tudi midva. Opravila sva 3 km v eno smer.
Razgled z vrha je prelep na eni strani na Baško, zaliv in sosednje otoke, na drugi strani pa na gorovje Velebit.
Table na vhodu opozarjajo na prisotnist strupenega gada in strupenega pajka, ki ju na srečo nisva imela moznisti srecat :)
Naredila sva nepozabne posnetke, popila sok in se odpravila nazaj v dolino. Pot je sicer lepa, a vsepovsid iz nje strčijo nevarne ostre konice manjših kamnov.
Tik preden sva prispela do parkirišča me je presenetil en tak kamen in znašla sem se na tleh s krvavečim kolenom in bolečino v prstih na rokah, ker sem se nanje lovila. Nič hudega na koncu koncev, izlet je bil lep in zanimiv.
