V okolici Stavangerja

Danes se je obetal oblačen dan z možnostjo dežja, zato sva načrtovala le kolesarjenje v bližnji okolici.

Je manj vetrovno a hladneje, 14°C. Odločila sva se, da s kolesi obiščeva antenski stolp.

Ullandhaugtårnet  je 64 metrov visok stolp,ki so ga zgradili leta 1964. Stoji na vrhu 135 metrov visoke vzpetine. 

Peljala sva se po kolesarski stezi, ki teče po bujnem gozdu, po naselju in med travniki, kjer se pasejo krave.  Steze tečejo po ravnini in ob avtocesti, le na koncu je bil strm vzpon naravnost na vrh vzpetine.

Tu stoji visok stolp, ob njem pa ostanki starega stolpa. Stolp ima nekaj teras, a so dostopne le v nedeljo. Na prvi terasi, ki je odprta, sva lahko uživala v panoramskem razgledu na Stavanger, Ryfylke in Jæren. 

Na tem mestu je prej stal Haraldov stolp (uničen v drugi svetovni vojni), ostanki  skal pa so postavljene v krog ob vznožju stolpa.

V bližini pod vzpetino stojita kampus Univerze v Stavangerju (UiS) in bolnica.,kar se lepo vidi na tabli ob stolpu.

 

Bujno, gozdnato gričevje se ponaša z dobro vzdrževanimi pohodniškimi potmi, zaradi česar je priljubljena destinacija za pohodništvo, tek in uživanje v naravi skozi vse leto.

Na vsakem koraku srečujeva tekače in pohodnike.

Spustila sva se do obale, kjer je priketna peščena plaža. Danes samuje, ker ni sonca, a morje je presendtljivo prijetne temperature.

Ob povratku na parkirišče me je veter pošteno ohladil. Danes sva imela miren kolesarski dan, kljub napovedi brez dežja..

Sverd i fjell (Meči v skali) in Fluberget - skalne rezbarije

Danes se je zjasnilo, sonce greje, veter oa je močnejši in zelo hladen. Vremenski app pravi 16°C, občutek pa 14°C, mislim, da je še hladneje po občutku.

Oblečeva toplo kolesarsko opremo, jaz dodam še topel brezrokavnik in trak čez ušesa in odkolesariva do dveh zanimivosti v okolici Stavangeja. 

Voziva po kolesarski stezi, ki sprva teče ob glavni cesti, ki jo prečkava po posebnem velikem okroglim kolesarskim nadvozu nad njo. Nato teče po gozdičku in skozi manji kraj. 

Že od daleč sva zagledala tri ogromne meče zasajene v skalo nad morjem. Zelo viteški prizor.

To je ikonični spomenik, znan kot Sverd i fjell (Meči v skali). Nahaja se v Møllebukti na obali Hafrsfjorda. 

Tri deset metrov visoke bronaste meče je leta 1983 izdelal kipar Fritz Røed v spomin na zgodovinsko bitko pri Hafrsfjordu leta 872.

V tej bitki je kralj Harald Lepolasec dosegel združitev Norveške. Največji meč simbolizira kralja Haralda Lepolasca, dva manjša meča pa predstavljata poražena regionalna kralja. 

Meči, kot simbol miru, so zasajeni globoko v trdno skalo, da jih nikoli ne bo mogoče izvleči, kar simbolizira večni mir in enotnost na Norveškem. 

:Spomenik stoji tik ob vodi, kjer se je odvijala bitka za združitev. Tu je sedaj javni park z brezplačnim obiskom, zaradi česar je zelo dostopna znamenitost v bližini Stavangerja.

Po ogledu in obveznem slikanju se odpraviva po obalni stezi proti naslednji točki. 

Veter se je še okrepil, tako da je bilo kar hladno in neprijetno za moje oči, ki se v takih primerih prekomerno solzijo.

Naslednji postanek sva naredila pri veliki skali, kjer so lepo vidne skalne rezbarije (iz bronaste dobe) Strokovni izraz zanje  je petroglifi.

Na tablah ob skali preberem podatke o tej najdbi. Rezbarije na skali "Fluberget" so bile odkrite leta 1879. Danes je vidnih 170 figur in 80 vdolbin. 

Večino rezbarij sem videla  v vdolbini na sredini južne stene na skali. Kraj se imenuje "Sončni oltar". Je "Fluberget" versko zbirališče? "Fluberget" je največja vklesana plošča na Jærenu. 

Morda je bilo to versko zbirališče, kjer so skalne rezbarije verjetno izdelovali lokalni kmetje.

Čoln ali ladja je najpogostejši motiv v skandinavskih skalnih rezbarijah iz bronaste dobe. Navpične črte vzdolž ograje lahko prikazujejo posadko ali potnike ladje. 

Čoln je pomemben simbol v mnogih religijah. Namen teh rezbarij je bil morda priklicati sonce ali izkoristiti njegovo moč za dobro človeštva. 

Rezbarije so pobarvane v rdečo, da so bolje vidne. Splezala sva tudi na vrh skale, kjer je lep razhled na okolico.

Pri povratku sva se ustavila v Stavangerju, kjer je v pristanišcu kraljevalo več dest velikh jadrnic. Danes je bil poseben praznik na temo jadranje. 

Od 22. do 25. julija 2026 bo Vågen v Stavangerju poln jadrnic, veselih mladih, koncertov, razstav in dejavnosti za mlade in stare. 

Regate Tall Ships so letne mednarodne regate, katerih cilj je razvijati in izobraževati mlade, stare od 15 do 25 let, s pomočjo jadralnega usposabljanja, ne glede na narodnost, kulturo, vero, spol ali socialno ozadje. Vsaj polovica posadke mora biti v tej starostni skupini.

Dogodki Tall Ships veljajo za največji brezplačni družinski dogodek v Evropi.

Na obali in v restavracijah se je trlo obiskovalcev. 

Pogled na visoke jambore in z zastavicami okrašene vrvi je bil res slikovit in čisto skandinavski. Zlila sva se z množico in opazovala dogajanje. 

Preživela sva zanimiv dan in upava, da bo tako tudi jutri.

 

Stavanger

Danes sva se preselila v Stavanger in se napačno parkirala, nakar je sledila kazen 60 €.  Kriva pa sta ChatGPT in Gemini, ker sta napačno pojasnila prometni znak. Vsak dan se učimo in napake poravnamo :).

Pred leti sva tu brez težav parkirala, zato sva mu zaupala. Preselila sva se v plačljivo parkirišče, kje lahko prespiš do 6 dni.

Danes je sivo oblačem dan s hladnim vetrom, med 9 in 16°C. Vsi so jesensko oblečeni s kapucami poveznjenimi na glavo zaradi vetra.

Tudi midva se ustrezno oblečeva in se peš odpraviva na ogled v mesto.

Mesto je živahno, saj se pripravlja na jtrijš i praznik tekmovanja jadrnic malega in velikega kalibra. Povsod so postavljene stojnice, ki bodo jutri obiskovalcem ponujale svoje dobrote.

Sprehodiva se najprej ob obali zaliva, kjer domujejo restavracije in trgovinice. V privezu je že nekaj velikih starih jadrnic, ki imajo opravka z urejanjem jadr na visokih jamborih. 

Jutri bodo demonstrirali, kako se mladi vadijo za delo na velikih jadrnicah.

Stavanger je tretje največje mesto na Norveškem (zaradi somestja s sosednjo občino Sandnes) ter upravno središče okrožja Rogaland.

Katedrala

Nahaja se na polotoku Stavanger na jugozahodu Norveške. Je staro mesto, saj je bilo uradno ustanovljeno leta 1125, ko je bila dokončana Stavangerjeva katedrala.

Nato se odpraviva popti staremu delu mesta, jedru z ozkimi ulicami in lesenimi hišami, ki so izredno slikovite.

Pišejo, da je jedro Stavangerja v veliki meri sestavljeno iz lesenih hiš iz 18. in 19. stoletja. So zaščitene in veljajo za del mestne kulturne dediščine. 

Zaradi tega sta mestno središče in notranje mesto ohranila značaj majhnega mesta z nenavadno veliko samostojnih hiš.

To očarljivo in prijetno mesto s 135.000 prebivalci že dolgo cveti kot središče ladjedelništva, konzerviranja rib in nazadnje tudi proizvodnje nafte na morju.

Stavanger je le streljaj od dveh najbolj

 osupljivih naravnih znamenitosti Norveške

 – Preikestolen (Pulpit Rock)

-  Kjeragbolten (Kjerag Boulder).

Je pa tudi le streljaj oddaljen od osupljivega 42 km dolgega Lysefjorda, obdanega s strmimi pečinami in gorami, ki se dvigajo več kot 1000 m visoko. 

Od tam sva ravnokar prišla, oba prejšnja pa sva obiskalla pred leti. Vredno obiska.

Gamle Stavanger ali Stari Stavanger je zgodovinsko srce mesta, kot  na reklamni razglednici, zato je priljubljena destinacija za obiskovalce. 

Na majhnem območju zahodno od mestnega pristanišča Vågen se nahaja približno 173 dobro ohranjenih lesenih konstrukcij, ki segajo vse do 18. stoletja. To je največja tovrstna zbirka lesenih stavb v severni Evropi.

Večinoma so to majhne, ​​barvite lesene hiše, ki jih je pred uničenjdm rešil mestni arhitekt Einar Hedén.

Danes še vedno služijo kot zasebni domovi, v njih pa so tudi številne umetniške galerije in butiki z ročno izdelanimi izdelki, priljubljeni med turisti.

Tu se malo ustaviva in ovekovećiva te lepote s telefonom. Pred trgovinicami pogosto stojijo mali troli, v folklori so to mitološka bitja iz severnoevropskih (nordijskih) pravljic. 

Pred eno so bili kar trije, pridružil pa se jim je še četrti. Kateri je najlepši? 

Poleg trolov so na različnih mestih kipi stoječih mož, 

Moški kipi v Stavangerju so del znamenite umetniške instalacije Broken Column (Prekinjeni steber) kiparja Antony Gormley. 

Predstavljajo 23 enakih figur v naravni velikosti, ki so ulite po umetnikovem lastnem telesu.

Kipi so visoki 1,95, izdelani so iz litega železa, ki je namenoma prepuščeno naravnemu rjavenju, zato jih domačini pogosto imenujejo »rjavi možje« ali »železni možje«.

Kipi so razporejeni po vsem mestu (na javnih in zasebnih mestih, v muzejih ter celo v zasebnih hišah). Postavljeni so tako, da tvorijo namišljen navpični steber. Vsaka skulptura stoji točno 1,95 m nižje od prejšnje glede na nadmorsko višino. 

Prvi kip se nahaja pri Umetnostnem muzeju v Stavangerju, zadnji pa stoji potopljen v vodi.

S svojo postavitvijo želijo spodbuditi raziskovanje mesta, predstavljajo vsakodnevno človeško življenje ter različne vidike bivanja—od vrveža v pristanišču do miru v zasebnih prostorov.

Če želite poiskati vse kipe, si lahko na lokalni turistični pisarni priskrbite zemljevid. Tokrat sva obiskala le 4 kipe.

Na obali sva videla poseben razstavni park različnih odpadnih kovinskih materialov, ki služijo kot osnova urbanim grafitarjem za ustvarjanje. Hkrati je prostor namenjem družinam z ozroki. 

Sprehod sva zaključila z obhodom jezerca, kjer kraljuje vodomet s pogledom na novi del mesta z nebotičniki.