Proti domu

Dva dneva sem bila brez interneta, ker sva se vozila skozi Makedonijo in Srbijo, ki nista v EU. Prespala sva v Jasenovcu v spominskem parku, kot na poti v Grčijo.

Danes popoldne sva prispela v Slovenijo. Povsod je lepo, a najlepše je doma! Še kako drži ta rek!

Če strnem svoje vtise in misli po tem popotovanju, lahko ugotavljam, da sva se prepričala na izvornem mestu demokracije, da le-ta ni tisto, kar si utvarjamo. 

Razvoj iz časov antike dokazuje, da človek teži k ustaljenim praksam, kjer se zgodovina ciklično ponavlja, a se ob tem nič ne nauči. 

To dokazuje tudi naša trenutna politična situacija.  Kaže, da smo na stopnji demokracije stare Grčije, ki je namenjena le bogatejšim lastnikom, vsem ostalim pa ne preostane drugo kot sodelovati in delati zanje. Zapisano v virih stare Grčije! 

Sicer pa mi vsakokrat, ko pokukava kam drugam, obisk odpre oči in napolni baterije, da lažje prenašam sedanjost in odmislim preteklost.

Tudi tokrat kot vedno je Bojan perfektno načrtoval najino potovanje in ga še boljše tudi speljal. Hvala najinemu avtodomčku, ker naju tako lepo razvaja.:)

Na naslednje podvige!!!!

Proti Makedoniji

Danes se poslavljava od Grčije. Tu sva preživela 21 zanimivih dni. Veliko je vtisov, ki bodo nov kamenček v mozaiku najinih potovanj.

Poslavljava se od brezčasnih kamnov vseh oblik in velikosti, ostankov templjev in ogromnih gledališč, slikovitih stebrov, kipov in artefaktov. 

Najbolj so se me dotaknili opečnati kamni, ki so preževeli vsemogoče ujme, boje, dali oporo tisočerim stopinjam.. Njih namen je bil posvečen misticnim časom, različnim bogovom in kraljem.

Na misel mi je prišla prispodoba o kamnu v Minatijevi pesmi "Nekoga moraš imeti rad":

"ker kamen pozna bolečino

- koliko težkih nog

je že šlo čez njegovo nemo srce …

nekoga moraš imeti rad .

… nekoga moraš imeti rad, 

z nekom moraš v korak,

v isto sled...

Ja, tudi midva sva šla v isto sled neštetih drugih, pomembnih ali vsakdanjih, antičnih ali sodobnih in pustila sva delček sebe na njihovi površini. Kamni bi res lahko veliko povedali, če...

Kot vedno bom tudi tokrat zapisala kratek povzetek o deželi, ki me je gostila.

Najprej naj omenim eno zanimivost, ki jo je prebral Bojan. Gre za Johna Capodistriasa. Priimek nama je padel v oči. Pogugla sem in ugotovila, da je bil grški državnik, ki je bil eden najuglednejših politikov in diplomatov Evrope 19. stoletja.

Podpiral je grško vojno za neodvisnost. Leta 1827 je bil izvoljen za prvega voditelja neodvisne Grčije. Zaradi pomembnega prispevka med vladanjem je priznan kot ustanovitelj moderne grške države in arhitekt grške neodvisnosti.

Njegova družina izvira iz mesta Kapodistria, ( Koper, v Sloveniji,) takrat  še del Beneške republike. Je torej po koreninah neše gore list. Zanimivo, kako se Slovenci znajo izkazati v tujini. 

Pa še nekaj zabavno zanimivih podatkov o tej deželi.

- Grčijo sestavljajo tisoči otokov.

- Grčija ima 19 območij svetovne dediščine UNESCO.

- 80 % Grčije sestavljajo gore.

- Noben del Grčije ni oddaljen več kot 137 kilometrov od morja..

- Grčijo vsako leto obišče več turistov kot celotno grško prebivalstvo.

- Grško glavno mesto je poimenovano po boginji Ateni.

- Grčija je peta največja pridelovalka oliv na svetu za Špainijo, Italyijo, Marokom and Turčijo.

- Atene imajo več gledališč kot katero koli drugo mesto na svetu.

- Je eden najbolj sončnih krajev na svetu.

- V Grčiji je več kot 4000 tradicionalnih plesov.

- V Grčiji je več arheoloških muzejev kot v kateri koli drugi državi.

- Uradno ime države je Helenska republika.

- Grščina je eden najstarejših jezikov, ki so še vedno v uporabi.

- Prve olimpijske igre so bile v Grčiji pred več kot 2700 leti v Olimpiji.

- Najvišja gora v Grčiji je Olimp, 2919 mnm.

- Starogrški filozofi so oblikovali svet.

- Grška abeceda je stara več kot 2500 let, njenih 24 črk pa je postavilo temelje mnogim sodobnim abecedam, kot je latinščina.

- Minojci so bili ena najstarejših znanih civilizacij v Evropi.

Proti Olimpu

Zjutraj opraviva celoten servis avtodoma, sama pa uživam dolgo pod toplim tušem in si umijem lase. 

Pred odhodom še zadnjič občudujeva prekrasen pogled na dolino, zasnežene gire in morje. Zanimiva kombinacija. 

Spuščava se po serpentinah proti dolini in se peljeva do kraja Termopyle, znanega po pomembni bitki v antični Grčiji.

Bitka pri Termopilah se je odvijala leta 480 pr. n. št. med perzijsko invazijo na Grčijo pod vodstvom kralja Kserksa I. 

Posebej je znana po pogumnem vojskovanju majhne grške vojske, sestavljene predvsem iz 300 Špartancev pod vodstvom kralja Leonida, proti precej večji perzijski vojski.

 Trajala je tri dni in je bila ena najpomembnejših bitk v tistem času. Med dvema polnima dnevoma bitke so Grki blokirali edino cesto, po kateri je lahko ogromna perzijska vojska prečkala ozek prelaz. Po drugem dnevu je domačin po imenu Efialt Perzijcem razkril obstoj poti, ki vodi za grško linijo in bitka je bila izgubljena. .

Ogledala sva si tri spomenike v čast te bitke in raziskala poseben potoček v bližini. To je eden od potok9v, ki so, po pripovedovanju, v 2000 letih dolino napolnili z naplavinami in izpodrinili morje. 

To pa ni čisto navaden potok, pač pa, ko se približaš in zavohaš vonj po žveplu, spoznaš, da gre za topli vrelec. Voda ima skoraj 40°C.

Pot nadaljujeva po hriboviti malo poseljeni pokrajini, ki se konča na dolgi planoti. Od tam se spustiva proti široki ravnini posejani s polji. Zelena barva žita se menja z živorumeno oljčno repico.

Ustaviva se v majhni vasici na griču pri cerkvici, kjer bova tudi prespala.  Na desni se dviga gora Olimp, zasnežena in mogočna.

Olimp je naravni spomenik svetovne in simbolne vrednosti. Svetovno je znan kot središče grške mitologije in zaradi svojega izjemnega zgodovinskega pomena.

Pišejo, da  je dvanajst najpomembnejših grških bogov in boginj živelo na gori Olimpu, kjer so razpravljali in reševali spore. Ker so živeli na gori Olimpu, so te grške mitološke like imenovali »Olimpijci«. Olimpijci so prvotno prišli na oblast z obsežno vojno bogov med Zevsom in Titani, ki je trajala celih 10 let.

Midva jim ne bova kratila miru na gpri, saj jo bova občudovala le id daleč.