Proti Olimpu

Zjutraj opraviva celoten servis avtodoma, sama pa uživam dolgo pod toplim tušem in si umijem lase. 

Pred odhodom še zadnjič občudujeva prekrasen pogled na dolino, zasnežene gire in morje. Zanimiva kombinacija. 

Spuščava se po serpentinah proti dolini in se peljeva do kraja Termopyle, znanega po pomembni bitki v antični Grčiji.

Bitka pri Termopilah se je odvijala leta 480 pr. n. št. med perzijsko invazijo na Grčijo pod vodstvom kralja Kserksa I. 

Posebej je znana po pogumnem vojskovanju majhne grške vojske, sestavljene predvsem iz 300 Špartancev pod vodstvom kralja Leonida, proti precej večji perzijski vojski.

 Trajala je tri dni in je bila ena najpomembnejših bitk v tistem času. Med dvema polnima dnevoma bitke so Grki blokirali edino cesto, po kateri je lahko ogromna perzijska vojska prečkala ozek prelaz. Po drugem dnevu je domačin po imenu Efialt Perzijcem razkril obstoj poti, ki vodi za grško linijo in bitka je bila izgubljena. .

Ogledala sva si tri spomenike v čast te bitke in raziskala poseben potoček v bližini. To je eden od potok9v, ki so, po pripovedovanju, v 2000 letih dolino napolnili z naplavinami in izpodrinili morje. 

To pa ni čisto navaden potok, pač pa, ko se približaš in zavohaš vonj po žveplu, spoznaš, da gre za topli vrelec. Voda ima skoraj 40°C.

Pot nadaljujeva po hriboviti malo poseljeni pokrajini, ki se konča na dolgi planoti. Od tam se spustiva proti široki ravnini posejani s polji. Zelena barva žita se menja z živorumeno oljčno repico.

Ustaviva se v majhni vasici na griču pri cerkvici, kjer bova tudi prespala.  Na desni se dviga gora Olimp, zasnežena in mogočna.

Olimp je naravni spomenik svetovne in simbolne vrednosti. Svetovno je znan kot središče grške mitologije in zaradi svojega izjemnega zgodovinskega pomena.

Pišejo, da  je dvanajst najpomembnejših grških bogov in boginj živelo na gori Olimpu, kjer so razpravljali in reševali spore. Ker so živeli na gori Olimpu, so te grške mitološke like imenovali »Olimpijci«. Olimpijci so prvotno prišli na oblast z obsežno vojno bogov med Zevsom in Titani, ki je trajala celih 10 let.

Midva jim ne bova kratila miru na gpri, saj jo bova občudovala le id daleč.

Proti Delfiju

Danes zapuščava Atene. To ogromno mesto je zmes sodobne in stare Grčije. Je težko obvladljivo, čeprav v mestu delujejo taksiji, avtobusi, troljebusi in podzemna.

Gibanje je zaradi ozkih, pogosto enosmernih uluc zatrpanih z vozili, oteženo in počasno, a nikoli panično ali nervozno.

Ljudje so prijazni in uslužni in hrana je dobra. Me pa veseli, da je obisk mimo in da se rešim tega mestnega trušča 

Sva na poti proti mestu Delfi. Vmes se ustaviva pri spomeniku leva v mestecu Kearoneja. 

Lev iz Kearoneje je bil postavljen po istoimenski bitki (338 pr. n. št.) med silami Filipa II. Makedonskega in združenimi silami Atencev, Tebancev, in njihovih zaveznikov.

Bitka se je končala z zmagoslavjem Filipa II. in hudimi žrtvami med njegovimi sovražniki. Domneva se, da je samo v Atenah umrlo več kot 1000 ljudi.  

Tebanci so spomenik postavili v spomin na svoje padle. 

Pot nadaljujeva najprej po dolini in nato se cesta v vijugah vzpenja po pobočju hribov v bližini gore Parnas.

Danes je Parnas zavit v oblak, a se kljub temu opazi snežene površine. 

Parnas je apnenčasta gora, ki se dviga nad svetiščem Delfi in ima izjemen pomen v grški mitologiji ter kulturi kot simbol pesništva in umetnosti. Pogisto jo v svojih verzih omenja tudi naš Preseren.

Na vrhu naslednjega hriba stoji zanimivo mestece, ki spominja na alpsko vas. Tu ponujajo smučarsko opremo, saj od tid hodijo na smučišča na Parnasu.

Po spustu se pripeljeva do arheološkega najdišča Delfi. Nedelja je, zato je kilometre prej in potem ob cesti videti parkirane avtomobile in avtobuse. Imela sva srečo in dobila pristor tudi za najin avtodom. 

Kupila sva ustopnici in se odoravila v hrib, kjer ležijo arheološki ostanki starega mesta. 

Arheološko najdišče Delfi je bilo v antičnem svetu eno najpomembnejših verskih središč. Stari Grki so verjeli, da je prav tu središče sveta – “omfalos”/ popek sveta. 

Delfi ležijo visoko na pobočju gore Mount Parnassus, z razgledom na dolino – kar že samo po sebi ustvarja občutek veličastnosti in skrivnostnosti. Takšna dramatična pokrajina je bila idealna za svetišče, saj je krepila občutek, da si bližje bogovom.

Znani so bilu po preročišču boga Apollo, kjer je svečenica Pitija napovedovala prihodnost. Danes lahko obiskovalci občudujemo ostanke templjev, gledališča in stadiona na pobočju hriba, ki skupaj pripovedujejo zgodbo o moči vere, politike in skrivnostnih prerokb.

Preročišče v Delphi je delovalo na precej poseben in skrivnosten način, ki je združeval verski obred, simboliko in interpretacijo.

V središču vsega je bila svečenica, imenovana Pitija, posvečena bogu Apollo. Ljudje iz vse Ancient Greece – od navadnih posameznikov do kraljev – so prihajali v Delfe po nasvete glede vojn, politike ali osebnih odločitev.

Postopek je potekal približno takole: Najprej so obiskovalci darovali žrtve (pogosto živali) in darila, da bi si zagotovili naklonjenost boga. Nato je Pitija sedla na trinožnik v Apolonovem templju, nad razpoko v zemlji. Po antičnih virih naj bi iz nje prihajali hlapi, ki so jo spravili v nekakšen trans.

V tem stanju je Pitija izrekala nepovezane, pogosto skrivnostne besede ali stavke. Te besede so nato razlagali duhovniki, ki so jih oblikovali v bolj razumljive odgovore – vendar pogosto dvoumne. 

Zanimivo je, da so bila prerokovanja pogosto simbolična. Znana je zgodba o kralju Croesus, ki je dobil odgovor, da bo “uničil veliko kraljestvo” – a se je izkazalo, da je s tem uničil lastnega.

Tako preročišče ni dajalo jasnih “da” ali “ne” odgovorov, ampak je ljudi spodbujalo k razmisleku – in včasih tudi k napačnim odločitvam.

Kraj je bil izbran zaradi kombinacije mitološkega pomena, naravne dramatičnosti in morda celo geoloških pojavov, ki so pomagali ustvariti “mistično izkušnjo”.

Položaj, ostanki in urejenost okolja te napelje, prevzame da raziskuješ to staro zgodovino in mističnist.

Na koncu sva si ogledala tudi lepo urejen muzej z artefakti s tega obmocja. 

Sprehodila sva se tudi po mestu Delfi, ki keži nedaleč stran. Tu je veliko majhnih trgovinic s spominki in domačimi izdelki.

Dan sva zakljucila v lepo urejenem kampu nekaj kilometrov stran. Poćitek in nego pitrebujeva ne le midva, pač pa tudi majin avtodomek, saj je infrastruktura za avtodome v Grčiji precej skromna.

Narodni arheološki muzej v Atenah

Zjutraj sva se peš odpravila do postaje trole, ki pelje direktno do Narodnega arheološkega muzeja. Vožnja je počasna, saj pretežen del poteka po ozkih ulicah predmestij, ki so polne parkiranih vozil na obeh straneh ceste. Priznati moram, da so šoferji popolnoma skulirani in z vso previdnostjo in potrpežlivostjo vozijo mimo teh preprek. 

Opazujem, kako parkirajo domačini. Pustijo jih celo v dveh vrstah, ne vem, kako spravijo tisti v drugi vrsti svoj avto na cesto. 

Mimogrede ustavljajo kjerkoli potrebujejo postanek in nihče se ne jezi, saj vsak ve, da bo enkrat tidi sam moral to storiti. Prav zato je tu vse zmedeno, a nihče ne benti, raje počaka, potrpi in nadaljuje pot, ko je mohoče. Tega pri nas nismo vajeni. Je pa tudi res, da ljudje nimajo v takem, s stavbami nabitem, mestu kje parkirati svojega avta v bližini doma, zato konča na ulici ob cesti. 

Ko prispeva do muzeja, se tam že vije množica čakajočih. Danes je dan odprtih vrat v muzej in brezplačen vstop. 

Vključiva se v hitro premikajočo se vrsto in se kmalu znajdeva v muzeju. Tu je že ogromno obiskovalcev, zato spuščajo po skupinah. Sprva sva se morala potruditi do vetrin z artefakti, kasneje se je zadeva umirila. 

Narodni arheološki muzej v Atenah je največji arheološki muzej v Grčiji in eden najpomembnejših muzejev na svetu. V njem hranijo najbogatejšo zbirko starogrških artefaktov. 

Obiskovalcem ponuja vpogled v grško civilizacijo s predmeti, kot so Agamemnonova maska, keramiko, zlatimi okrasji in kipi.

Eksponatov, ki orišejo panoramo grške civilizacije od prazgodovine do pozne antike 

Muzej je razdeljen na več večjih stalnih zbirk, ki vključujejo nekatere najslavnejše artefakte na svetu.

Izjemne zlate eliptične pogrebne diademe, iz jaškastega groba III, "Ženski grob", grobni krog A, Mikene

                  Mikenska keramika
Vključuje predmete iz neolitika, kikladske civilizacije in mikenske kulture. Najbolj znan eksponat je "Agamemnonova maska" – zlata pogrebna maska, najdena v Mikena in zlati zaklad iz jaškovnih grobov in tablice z linearno pisavo.

Agamemnova zlata maska, ki to ni, saj je starejšega izvora. 

Zbirka kiparstva prikazuje razvoj grškega kiparstva od 7. stoletja pr. n. št. do 5. stoletja n. št. Izstopajo kipi Kurosov in Kor ter bronasti kipi, kot sta Artemizijski Zevs (ali Pozejdon) in Jahač z Artemizija.

                     Zeuus, Pozejdon

Muzej razstavlja v dveh etažah in vsi eksponati so zanimivi, a človek s težavo predela toliko informacij naenkrat. 

                Jahač z Artemizija 

Uživala sva v ogledu, ki je trajal dobri dve uri. Bogati razstavni prostori so razporejeni po različnih dvoranah in zgodi se, da kaj izpustiš, še posebej, če je veliko ljudi. 

Artemizija bronasta (pogosto imenovana Bog iz morja)

Na poti do avtodoma sva se ustavila še pred stavbo parlamenta in na kosilu v manjši restavraciji. 

Dabes sem bila pošteno zmatrana in srm komaj pričakala svoj domek. :)