Do mesta Niederfinow

Danes praktično nisva vozila po avtocesti, ker sva se odpravila do WSA Oder-Havel, 

Starega dvigala (1934), ki je najstarejše delujoče dvigalo za čolne v Evropi.

Podatki pravijo, da dvigalo za čolne Niederfinow delujejo kot ogromno dvigalo za ladje, Z njim premikajo plovila navpično in tako premostijo 36-metrsko višinsko razliko med kanalom Oder-Havel in reko Stara Odra v Brandenburgu. Kanal povezuje vidno pot od Poljske do Severnega morja. Za ladje je brezplačen.

Tu stojita druga poleg druge staro zgodovinsko dvigalo iz leta 1934, kot tudi sodobno, veliko bolj zmogljivo, iz leta 2022.  

Dvigali delujeta po principu izpodrivanja vode, zato dvigalo vedno tehta popolnoma enako (v smislu uravnane tehtnice)

Fizika izpodrivanja po Arhimedovem načelu pomeni, da plavajoča ladja v vodi izpodrine natanko svojo lastno težo, zato je teža korita z vido vedno enaka utežem..

Staro dvigalo uporablja sistem stotin jeklenih kablov in betonskih protiuteži za uravnoteženje korita. Celoten postopek dvigovanja ali spuščanja traja približno 20 minut.  

Novo pje popolnoma avtomatizirano, moderno dvigalo, ki lahko prevaža veliko večje in težje tovorne ladje. Namesto nadzemnih kablov stoji na težkih betonskih protiutežih in se "vzpenja" gor in dol po masivnih navpičnih stebrih v samo 3 minutah. 

Ko korito doseže novo gladino vode, se vrata odprejo in ladja varno izpluje v višlji kanal ali reko.  

Pridružila sva se vodenemu ogledu, ki ga je popestril prijeten vodič. Nekaj podobnega sva občudovala na Škotskem. 

Še ena dobra izkušnja na najinem potovanju. Kaj vse spoznaš, ko takole "vandraš" po svetu. 

Prespala bova na parkirišču v bližini. 

Do Rüdersdorfa

Ponoči se je tudi zaradi hladnega vetra precej shladilo, tako da me je hlad prebudil. Zjutraj je bilo do največ 14°C. Veter je ponehal in tudi zjasnilo se je malo. 

Danes sva nadaljevala pot proti severu. Vožnja je bila pogosto motena zaradi del, a prav stali nismo nikjer. 

Vmes sva se zstavia v manjšem bakupovalnem mestu, kjer sva uredila pidatke za internet pri Vodafonu.

Popoldne sva prispela do Rüdesdorfa par kilometrov vzhodno od Berlina, kjer sva parkirala na parkirišču ob rudniku odprtega kopa apnenca.

V bližini je večji vodni kanal, ki se steka v bližnje jezero. 

Malo sva se sprehodila po okolici, kjer bova prenočila skupaj s še par drugimi avtodomi. 

Do Dresdena

Današnji dan je bil namenjen le tranzitu, ali drugače povedamo, priti po najkrajši poti do severne obale v Nemčiji. 

Tako sva danes pretežno vozila  in prečkala dve državni meji.

Najprej sva vstopila na Češko in se vozila od juga proti severozahodu. Pokrajina je bila sprva ravninska s polji žitaric, predvsem soje, nato pa je postala rahlo gričevnata. 

Poseljenost ni velika, le tu pa tam vidiva manjša naselja. Po dobri tretjini poti sva se vključila na avtocesto. Kupila sva e-vinjeto. Prometa ni bilo pretirano veliko, bilo pa je nekaj del na cesti. 

Najslabša je bila vožnja skozi Prago, ki je res veliko mesto. Dve dolgi koloni vozil sta le počasi lezli skozi mesto, ker je bil tretji pas v popravilu. 

Ko sva zapustila prestolnico se je promet umiril. Vmes sva dolila gorivo, a izven avtoceste.

Nato sva prečkala nemško mejo, seveda to opaziš le, če si na to pozoren. :)

Tudi tu je vožnja potekala mirno in nemoteno.

Malo pred Drezdenom.sva parkirala v športnem parku, kjer bova prenočila.