Zrče, Pag

Kamp je zdesetkan, le tu in tam so še zasedene parcele. Na plaži in v kampu je spokojen mir, seveda,  saj so tu ostali le še upokojenci. Prvi dan jeseni je postregel z veliko odhodov domov. Poleg tega se je spremenilo tudi vreme. Shladilo se je na 24°C. Sonce sicer še vedno žge, le vetr je hladen. Tudi morje je kanček manj prijetno, a še vedno vabljivo.

Dopoldne sva se odločila prehoditi večina zaliva v katerem je vgnezden kamp. Moram priznati, da so ta ogromen kamp resnično predelali v udoben, zelenja poln, z lepo urenimi parcelami.

Midva sva parkirana v predelu, ki nudi malo več. Vsaka parcela ima vodo in elektriko, je omejena z zeleno ograjo in večina je senčnih. Kamp leži med visokimi in košatimi oljkami.

Kot sem že omenila je stavba umivalnice neverjetno lepo oblikovana, uporabniku prijazna in predvsem čista.

V osrednjem prostoru je posajeno cvetje, vsepovsod so ogledala... za nameček pa vzdušje lepša še nežna ambientalna glasba. 

Sanitarije so skoraj bolj ćiste kot doma. Res pohvalno.

Tudi obala je urejena vzdolž celega zaliva. Pogled se od zod odpira na Mali Lošinj, Televrin in drugo otočje. Uživala sm v lepih in za teleobjektiv primernih scenah. Ob poti stojijo figovci in z olivami bogate oljke. 

Opravila sva skoraj 9000 prijetnih korakov. Ob povratku sva pojedla kosilo in se odpeljala v slavne Zrče. 

To je slikovita s palmami okrašena plaža ob zaprtem zalivu, ki gleda na Velebit. Danes je plaža sicer samevala, a plakat je dokazoval, da se med poljetjem tam vsak dan dogajajo koncerti. 

Ob povratku sva opazila, da urejajo cestišče in postavljajo oznake za kolesarje. Danes se je v Novalji zaključila druga etapa tura po Hrvaški C. 

Postavila sva se v bližino cilja in spremljala finiš tekme. Kasneje pa še razglasitev in podelitev nagrad zmagovalcem na obali v centru mesta.

Dan je bil zanimiv, čeprav nisva načrtovala veliko aktivnosti.

 

Paški trikotnik

Zgleda, da je najino tokratno popotovanje obarvano z misteriji narave. Odpravila sva se na edinstveno avanturo po peš poti, ki jo Mr. Googke poimenuje "Life on Mars 2". Leži levo od pristanišča za trajekt, na golem s surovimi ostrimi skalami posutem  hrbtisču vzpetin. 

Skuter sva pustila na parkirišču in se peš odpravila po pobočju. Zgreßšila sva markacijo, zato je bila hoja še bolj otežena in nevarna za odrgnine na skalah.

Pokrajina daje vtis, kot da so na tla vsadili nešteto ostrih pokončnih kamnov, med katerimi je hoja precej otežena. 

Trudila sva se vzpenjati ob dolgih suho zidanih kamnitih zidovih. Iskala sva skrivnostni paški trikotnik, ki daje otoku povsem drugo dimenzijo, saj so ugibanja o njegovem nastanku diametralna. 

Kljub težavni hoji sva uživala ob pogledu na Velebit in otoke, na luni podobna tla v barvi sonca. 

Po dobrih treh kilometrih še vedno nisva našla trikotnika. GPS naju je malo zavajal, a z vztrajnistjo in željo nama je le uspelo. Prilezla sva na vrh grebena in ga zagledala. 

Pišejo, da je bil maja 1999 povsem naključno odkrit svojevrsten misterij - "NLP-jev: paški trikotnik". Nad zgodovinskim naseljem Caska je bila na podlagi geodetskih meritev odkrita neobičajna kamnita trikotna formacija. 

Ugotovljeno je bilo, da gre za enakokraki trikotnik s površino 500 m2, ki se po barvi in obliki razlikuje od okolice in je posebej jasno viden iz zraka. .

In ker midva nisva imela možnost ogleda terena s ptičje perspektive, sva ga malo težje našla, saj je markacija ob spodnji poti nekaj časa dobra, kasneje pa manj vidna. 

Pojav tega zanimivega trikotnika, ki se po gladkih manjših kamnih svetlejše barve močno loči od okolice so razlagali na različne bolj ali manj verjetne načine. Eni trdijo, da so tu pristali UFOti s plovili, drugi bolj raciomalni pa pojav pripisujejo igri narave ali človekovi pradavni težnji po obredju. 

Kakorkoli, mesto je magično in dodaja otoku poleg lepot plaž in narave ob njih še pridih mističnosti. In tu naredimo piko.

Midva sva mističnost doživela z uspešno hojo in občudovanjem narave, ki je brez pridiha nezemljanov dovolj enkratna in posebna. 

Dan sva zaključila na plaži. Morje je danes bolj nemirno in hladnejše, tudi vetrc je hladen, a sonce še vedno pripeka.

Mesti Lun in Metajna, Pag

Včeraj sva s skuterjem odkrivala zgornji dolg in ozek polotok otoka. Odpeljala sva se do mesto Lun in v pristanišča, kjer pristaja potniški čol iz Raba. 

Polotok je več kot 20 km dolg in skoraj 2 km širok pas z lepo cesto. Konča se v nasadu oljk, nekaterih tudi več kot sto let starih. 

Pravijo, da je ena stara celo 1600 let. Stare oljke imajo zanimivo pisano grčasto deblo in široko zeleno krošnjo.

Peljala in sprehodila sva se do konice rta, "the endo if Pag, cape Lun". Pogled na Velebit in sosednje otoke je krasen, še pisebej v lepem vremenu.

Tudi zaliv mesteca je urejen in slikovit. Na stradunu sva se v restavraciji Rožmarin odžejala in se odpravila nazaj v kamp.

Danes pa sva se podala na levi polotok, ki meji na obalo. Tu naju je čakala posebna pot imenovana "Life on Mars".

Že ko sva se odpravila, sem opazila, da ima Velebit takoimenovano vetrnico po celotnem pogorju. Vetrnica so posebni oblaki, ki se vrtinćijo nad vrhovi in prinašajo veter. 

Čeprav je Bojan trdil, da ne bo vetra po napovedih, sva kaj kmalu med vožnjo naletela na sunke prave burje. 

Mestoma je bila vožnja s skuterjem kar neprijetna.

Je pa bila okolica zelo atraktivna z zalivčki in naselji na skalnatih pobočjih. Pogosto sva naredila postanek in fotografirala te lepote. 

Parkirala sva izven mesta Metajna v bližini restavracije Kanjon. Pod njo je prijetna pešcena plaža, nad njo pa strma kamnita "pot po Marsu". Slika na restavraciji jp lepo oriše.

Kaj kmalu sva razumela, od kod tako ime. Pokrajina je resnično nezemeljska, marsovska.

 Teče po pobčju zanimivih grebenov, ki so nastali iz peščenjaka in zato dovzetni za dolgoletno erozijo. 

Hrbte pogorja so veter dež in morje umetniško obdelali v krasno sceno. 

En del visokega grebena ima vzdolžne črte in spominjajo na čredo slonov, ki se držijo za rep. 

Najatraktivnejši pa je visok samostojen skalnat stolp, ki je viden od daleč. 

Pod njim v morju samevajo štirje kamniti odkrußki v morju, preostali pa na polici bad vodo.

Izjemna pokrajina kot iz filma. Utrjena pot se vije med temi čudesi. Danes je močan veter sceno naredil še bolj realistično, saj so sunki krepko zamajali moje stopinje. 

Vsak ovinek je prinesel nov pogled na zalivčke z modim morjem in sosednji polotok, kjer je vgnezeno v zalivu pod pobičjem nmsto Pag.

Telefon je neprestano škljocal in beležil to nadnaravno lepoto. Kar nekaj drugih obiskovalcev je kot midva užuval na tej poti.

Opravila sva več kot 5 km poti in ugotavljala, da so nama do sedaj otoki ponudili neverjeten "veseljski" obisk ,"Lune, Mesečeve planote in poti po Marsu".

Zaradi vetra se nisva podala na planoto, kjer se ta pot nadaljuje. 

Jadrabski otoki resnično skrivajo poleg lepih plaž, kampov in mest tudi prelepo in nenavadno naravo nekaj kilometrov stran, res vredno obiska.

In še en krasen sončni zahod.