Okrog zgodovinskih pomnikov Peenemündeja

Dopoldne sva se s kolesi odpravila raziskovat zgodovinsko podrpčje Peenemündija, zhornjega dela otoka Usedom.

Ma spletu sva dobila kolesarski zemljevid s točkami in se ravnala po njem. Vreme je bilo pravšnje za ta podvig, med 20 in 23°C z rahlim severnim vetrom. V senci sem si morala obleći dolge rokave. :). 

Na spletu pridobljeni podatki pravijo, da zgornji (severni) del otoka Usedom zgodovinsko zaznamuje vas Peenemünde. 

Nekoč mirna ribiška skupnost se je v tridesetih letih prejšnjega stoletja preoblikovala v ogromen tajni vojaški objekt. Tukaj so pionirski vesoljski inženirji razvili prvo balistično raketo na svetu, V-2 in letečo bombo V-1.

Leta 1936 je nemška vojska v Peenemündeju ustanovila Heeresversuchsanstalt (Vojaški raziskovalni center). Pod vodstvom Wernherja von Brauna so sem pripeljali znanstvenike in na tisoče prisilnih delavcev, da bi razvijali in preizkušali prelomne raketne tehnologije.

Tu se je zgodilo rojstvo vesoljskih poletov: Leta 1942 so iz Peenemündeja izstrelili raketo A4 (V-2), ki je bila prvi umetni predmet, ki je dosegel vesolje. Ta tehnologija je kasneje postavila temelje za ameriške in sovjetske vesoljske programe.

- ostanki vstopne kontrolne točke v zaščiteno območje.

Program je potekal v strogi tajnosti, saj zanj niso vedeli niti delavci sami. Ti so bili pretezno pobrani po taboriščih. 

Območje so močno bombardirale zavezniške sile avgusta 1943. Med voznjo sva opazila bombne kraterje po gozdu. 

Po vojni so vse objekte razmontirali, da ne bi ostalo nič, so pa opremili zg. pot s tablami, ki na kratko pripovedujejo o tistih časih.

Vozila sva mimo letalisča, ki ni za javni promet, a še vedno obratuje.

Danes nas je bilo kar veliko obiskovalcev na tej trasi. Kar nekaj srednješskih skupin je imelo športni dan z ogledom.

Vmes sva zavila na ozko pešceno stezo, ki vodi ob zavarovanem naravnem parku za ptice na zgornjem koncu otoka. 

Ob poti so opozorilne table, ki opominjajo na smrtno bevarnost terena zaradi neekslodiranih sredstev. Treba se je držati urejenih poti.

Na poti sva se ustavila v mestecu Karlshagen. Ob obali je lepo urejen trg pred vhodom po sipini na plažo. Ob vhodu stoji avtomat, kjer kupujejo vstopnico s katero se pokriva stroške WCje, urejanje plaže, promenade in druge stroške. 

Na sredi krožnega tlakovanega trga leži lep kip deklice pod sončnikom.

Šla sva do pešene plaže, kjer je bilo na obeh szraneh veliko tipicnih sedežev in kppalcev. Pesek je zlatorjav, droben, sipek in zelo čist.

Bil je čas kosila, zato sva izbrala bližnjo restavracijo Italija. Privoščila sva si zares okusno obilno kosilo. Pa še poklepetala sva s prijaznim natakarjem. 

Vrnila sva se do parkirišca ravno v pravem casu, da sva podaljšala parkiranje. Prevozila sva le 27 kilometrov.

Otok Usedom

Danes sva se z avtodomom premaknila malo višje po otoku Usedam in se parkirala v kraju Peenemünde.

Usedom je otok v Baltskem morju v Pomeraniji, razdeljen med Nemčijo in Poljsko. Je drugi največji pomeranski otok za Rügenom in najbolj naseljen otok v Baltskem morju.

Imenujejo ga tudi "The Sunny Island", sončni otok zaradi več kot 2000 sončnih dni v letu. 

Ponaša pa se tudi s promenado Europe, najdaljši obmorski promenadi v Evropi. 

Razkošne poletne rezidence so tu gradile  plemiške družbe že od 19. in začetka 20. stoletja in se bohotijo ob obali.

Zgradili so tudi znamenitost otoka,  najstarejši nemški pomol v Ahlbecku.

Viden je od daleč v svetlo beli barvi z rdečo streho in zelenimi stolpi. 

Ploščad z restavracijo je priljubljen fotografski motiv in je bila pogosto filmski set.

Polg njega so tu še drugi zanimivi leseni pomoli in med njimi bozi turistična ladjica.

Daleč od vrveža obmorskih letovišč otok ponuja mir in tišino med majhnimi ribiškimi vasicami, lepimi gozdovi in ​​jezeri. Najboljši način da ga užiješ je potovanje s kolesom ali peš.

Vzdolž celega otoka se razprostirajo peščene plaže s plitkim morjem.

Na najožji točki otoka pravijo, da  po nevihtnih dneh lahko naletite v pesku na "morsko zlato", naplavljeni jantar. Sem se trudila, a neusoešno, ker ni bilo nevihte ;).

Sva pa zato veliko bolj uživala v svežem zraku na kolesih, saj ponujajo urejene in številne kolesarske poti. Lahko pa izberete tudi ozlet z izletniško ladjo.

Pozno popoldne sva se sprehodila do muzeja in hiše poskusov. Prav v slednji sem  se navdusila nad ogkedalom, ko me pokaže v zaželjeni, a nikoli doseženi velikosti ;).

Jutri pa si v pristanišču ogledava ostanke podmornice , ki je spremenjena v največji muzej konvencionalnih podmornic na svetu.

Kolesarjenje po obali otoka do Zinnowicza

Dopoldne se odpraviva kolesarit po obali otoka Usedom. Dejansko bivava na otoku, ki se vleče ob obali. 

Pot je zanimiva, saj sva sprva vozila del poti po promenadi, nato sva zavila na urejeno gozdno pot in na koncu naju je čakala lepa kolesarska steza do mesta.

Večina poti poteka po gozdu, vzdolž sipin in obale s plažami. En del je precej zanimiv, saj so v dolžini dobrih dveh kilometrov ob cesti kampi.

 Zgleda kot neskončna ulica, ki jo na eni strani obdajajo dve ali tri vrste parcel, ki so bile v tem času polno zasedene s prikolicami, avtodomi in celo šotori, na drugi pa skozi drevje vidiš morje in občasne urejene prehode do plaž.

Med potjo sva se pljala skozi dve manjši naselji. Na poti sva v obe smeri srečevala kolesarje in pešce. Če je bilo včasih do 10% e-koles, je danes obratno. Do 10% je navadnih, prav zato je presenetljivo veliko starejših, večina upokojencev, na kolesih. To je dobra stran e-koles.

Ko sva prispela v kraj Zinnowitz, je bil čas za kosilo. V Nemčiji gor al dol, šla sva v pravo italijansko restavracijo in jedla odlično pico.;)

Ustavila sva se tudi na mestnem kopališču, kjer je bil pravi vrvež, kljub precej svežemu vetru. Če v Italiji plaže krasijo "obreloni", pa tu zaradi stalnega vetra kraljujejo rikšam podobne naslanjače,ki jom pravijo Strandkorb, ali plažni koš.

V bližini je dolg lesen pomol, kjer se na koncu zanimivo podvodno dvigalo za opazovanje podvodnega življenja.

Tu nas je zabaval pravi škotski dudar, ki je vlekel njihove viže.

Potep sva zaključila z dobro lučko in se odpravila nazaj do avtodoma. Nabralo se je slabih 60 kilometrov, prevozila pa sva le malo več kot pol poti ob obali.

Zaključek na lepo urejeni promenadi.

Jutri se premakneva na drugo lokacijo.