Tolmin, 16. septembra 2023
Dvanajst bivših maturantov poslednjega letnika tolminskega učiteljišča se nas je zbralo na 55. obletnici v Tolminu.
Pred 55. leti, 1968., so se za nas, 24 učiteljiščnikov, za vedno zaprla šolska vrata te ustanove, a ne le za nas, pač pa tudi za vse prihodnje generacije, na žalost.
Učiteljišče je v poslednjo generacijo zvabilo mlade iz bližnje primorske in gorenjske, ki so se skozi leta šolanja povezali in vezi vzdrževali vse do današnjih dni.
Po programu smo se najprej dopoldne odpravili na pokopališče in prižgali svečko razredničarki, pa tudi vsem profesorjem in sošolcem, ki so svetle zvezde na večernem nebu.
Srečanje se je nadaljevalo v hotelu Dvorec, kjer sva s sošolcem Zdravkom pripravila program srečanja v duhu aktivnosti v času šolanja na učiteljišču.
Izbrala sva po štiri pesmi Karla Destovnika Kajuha, ker je letos Kajuhovo leto in prav tako štiri pesmi spregledanega Kajuhovega sodobnika Franca Balantiča. Teme pesmi so se dotaknile doma, matere, dekleta in socialnih razmer tistega časa.
Za osvežitev spomina, kdo nas je vsa leta poučeval, smo se igrali igrico v parih. Ugibali smo, katerega profesorja imamo napisanega na čelu.
Klepetali smo, obujali spomine na dogodke v času šolanja in se strinjali, da smo strokovno in osebnostno rasli ob dobrih in v slovenskem prostoru priznanih profesorjih.
Za zaključek smo se v lepem sončnem vremenu sprehodili do bivšega dijaškega doma na sotočju, saj je večina tu imela svoj drugi dom in preživljala dijaška leta. Obljubili smo si, da se tokrat srečamo že ćez tri leta.
