Spinning Marathon Soča 2014

Tudi tokrat mi je uspelo udeležiti se spinning marathona, čeprav sem ga odpeljala le polovico, saj sem vozila v paru s kolegico. Bil je lep sončen dan, Soča je kot prekrasna kulisa dogodku dala svojo piko na i. 

Vsi smo bili dobre volje, imeli smo dobre mojstre, ki so izvedli zanimive ure. Vsekakor je to družba pozitivnih ljudi, ki želijo narediti nekaj zase ali kot je rekel Jarek iz Poljske, "Be one with your bike and do your best, as you payed for it." :) 

Irena, naša šefica Zdravega gibanja se vedno potrudi v nulo, tako da nikoli ne zmanjka napitkov, koščkov osvežilnega sadja, ki ga servirajo med urami, raznih energijskih dodatkov in nepogrešljive dobre volje. 

Spet sje bila z nami tudi Michelle iz GB, ki s svojim nasmehom daje zagon svojim uram.

Vse skupaj se zaključi ob dobri pašti in zabavi. Udeležba je vedno mednarodna (Italija, Madžarska, Poljska, GB...). 

Kljub vročemu sončnemu popoldnevu smo kot za stavo vrteli pedale... Vesela sem, da sem uspela odpeljati vse tri ure zaporedoma. Na drugo leto, na ponovno srečanje ob Soči, smo si vsi obljubili.

Prelaza Fedaia in Giau - po strmih poteh proti domu

Sreda, 18.6.14

Danes nadaljujeva pot čez Dolomite proti domu, raje kot po ravnini in po avtocesti. Ob opazovanju svojevrstnih obik in barv dolomitskih gora  sva se peljala preko dveh prelazov, Fedaja in Giau. 

Oba prelaza sta bila spet močno oblegana od številnih motoristov, ki očitno uživajo v vožnji po serpentinah in kolesarjev, ki očitno radi preizkušajo svoje sposobnosti na takih podvigih. 

Še posebej na prelazu Giau je razgled na okoliške gore in doline resnično lep.  To so bili zadnji od mnogih lepih utrinkov iz štirinajstdnevnega popotovanja. 

Domov sva se vrnila mimo Cortine d'Ampezzo in po dolinah mimo Tolmezza. Odločitev, da na potovanje vzameva tudi kolo, se je izkazala kot zelo dobra, saj sva z njim lahko opravila oglede mest in okolij, ki bi jih sicer ne uspela. 

Prelaz Stelvio (2760 m.m.).

Torek, 17.6.14

Iz nižinskega in ravninskega okolja sva se ponovno odpravila v visokogorje. Današnji cilj je bil že dolgo želeni ogled visokega prelaza Stelvio (2760 m.m.). Po cesti z mnogimi, dolgimi predori (vsega skupaj okoli 25 – 30 km) sva se po ozki in ovinkasti visokogorski cesti prišla do naslednje doline in od tam naprej po lepi cesti do Bormia znanega zimsko športnega središča. Že v mestu se začne zanimiv in slikovit 19 km vzpon z 1225 m.m. na 2760 m.m. po strmi serpentinasti cesti. 

Na poti sva srečevala ogromno število motoristov. Poleg cestno zanimivega vzpona sva občudovala tudi naravne lepote, še vedno močno zasneženih okoliških vrhov. Tik pod prelazom se odpre široka planotasta dolina s pašniki. Presenečena sva bila nad številom stavb v katerih so hoteli smučarske šole, restavracije in žičnica, ki tudi v tem času vozi na višino 3450 m.m.,zato je bilo tu videti tudi kar nekaj smučarjev. 

V slogu tokratnega potovanja, se nisva mogla upreti kratkemu »vzponu« na 100 m višji vrh nad prelazom, kjer je planinsko zavetišče. Poplačana sva bila s prekrasnim pogledom na obe pobočji prelaza in serpentinastih cest na obeh straneh. 

Prelaz je še popolnoma zasnežen, v bližini je urejena tekaška smučarska proga. Na prelazu je bilo zelo živahno, polno motoristov, turistov in kolesarjev, ki so prihajali predvsem iz severne strani. Vsaka čast vsakemu kolesarju, ki prekolesari 1800 m višinske razlike.   

Spust v dolino na severni strani je bil še bolj šofersko zahteven in kar vratolomen. Na izredno strmem pobočju so bile serpentine tako ozke, da sva jih z avtodomom morala zelo previdno in počasi izpeljati. Na poti proti dolini sva spodbujala številne kolesarje, ki so se vzpenjali na kolesarsko Meko. 

Ko bom velik, bom tudi jaz to opravil, je komentiral Bojan. Jaz pa sem bila modro tiho. Peljala sva se po dolini, ki je znana po sadnih nasadih jabolk in hrušk proti Meranu. Nekaj km pred Meranom, se odločiva za prenočitev v kampu v mestu Laces.

 

Montereux in Zermatt

Sobota, 14.6.14.

Današnja končna točka je bil Zermatt z Materhornom v ozadju. Po zajtrku sva se s kolesi najprej odpravila do bližnjega Montereuxa, ki je znan po glasbenih festivalih. Na pol poti sva občudovala slikovit grad Chillon, ki leži na jezeru ob obali, dostop do njega je možen preko mosta. Že v jutranjih urah je bilo tu veliko avtobusov turistov in zato fotografiran iz vseh kotov.

Nato sva pot nadaljevala do mesta ob jezeru  po sprehajalni, kolesarski, celo posebej označeni poti za rolanje, ki pelje do naslednjega mesta Vevey, še nekaj km od Montereuxa. Vožnja je prijetna, saj je veliko zelenja, cvetličnih gredic in lep pogled na jezero. 

To mesto je bil drugi dom Freddiea Mercurya, kjer je ustvarjal in leta 1991 tudi umrl. Mesto mu je v čast postavilo na lepem kraju ob obali velik kip v njegovi značilni pevski pozi. Ob kipu je vedno veliko oboževalcev, ki se slikajo z njim in midva seveda tudi.  

V glasbenem svetu je to mesto znano tudi zato, ker je ob požaru , ki je nastal na rok koncertu Franka Zappe, zagorel stari casino in dim nad jezerom je bil inspiracija za skladbo Smoke on the water, ansambla Deep purple.

V mestu ograje ob cvetličnih gredicah predstavljajo notni zapis, kar še posebej poudarja, pomen glasbe v tem mestu

Ob koncertni dvorani, kjer se izvajajo jazz festivali stoji park z doprsnimi kipi znanih jazz glasbenikov in pevcev (Ray Charles, Elly Fitzerald, Carlos Santana, BB King…).

 

Po ogledu sva se z avtodomom odpravila proti Zermattu. Veliko km sva se vozila po dolini polni vinogradov, ki so se razprostirali po dolini in po strmih pobočjih, kar naju je presenetilo, saj nisva pričakovala tako velikega vinorodnega področja sredi Alp.

 

Po precej toplem dnevu (27 stopinj) se je temperatura hitro nižala ob vzponu proti kraju Tasch (1450 m.m., 5 km pred Zermattom), zadnja točka, do koder lahko kot turist prideš z avtom.  Tik pred kampom, ko naju je pot vodila čez potok, je garmin sporočil, »v križšču zavijte desno in se vkrcajte na trajekt«, presenečeno sva nadaljevala pot, in ko sva čez nekaj metrov čakala ob železniški zapornici, naju je glas ponovno opozoril, naj se vkrcava na trajekt. Nisva ga poslušala ;) in sva šla raje kar čez mali mostiček v kamp na drugi strani.

 

Iz Tascha greš lahko v Zermatt samo s posebnim vlakom, kolesom ali peš. Ker se je po kratkem nalivu vreme precej izboljšalo, sva se s kolesom odpravila na ogled okolice. Nenačrtovano sva ob ogledovanju strmih hribov, sotesk in hudournika prišla do Zermatta, ki leži 1620 m.m. To je znano poletno in zimsko smučarsko središče s smučišči visoko na ledenikih okoliških štirtisočakov. Že na ovinku pred krajem je lep razgled na Materhorn (4478 m.m.), klinasto goro z značilno obliko roga, ki štrli 3000 nad vasjo, eden najbolj značilnih švicarskih simbolov. V mestu so slikovite temnorjave lesene stavbe zgrajene v alpskem stilu. Vas leži v ozki soteski na koncu doline, hiše pa so postavljene ob obeh pobočjih.

Peljala sva se vse do konca doline in na različnih točkah občudovala mogočno goro Materhorn



Cern in Lausanne

Petek, 13.6.14

Po zajtrku sva se odpravila proti Cernu, ki leži 8 km zahodno od Ženeve, blizu Meyrin. Parkirala sva poleg velike krogle (27 m visoke in 40 m premera), ki simbolizira planet Zemljo.

 

V notranjosti lahko obiskovalci doživijo popotovanje v svet osnovnih delcev in si ogledajo zanimivo multimedijsko predstavitev o nastanku planetov po velikem poku. Ogled je brezplačen, odprt za obiskovalce od 10. do 17. ure.

 

Evropska organizacija za nuklearne raziskave je bila ustanovljena 1954  in je namenjena raziskovanju fizike osnovnih delcev. Laboratoriji so postavljeni na večjem področju, velik krog za pospeševanje delcev pa je dolg 27 km in je največja naprava za te namene na svetu. 

 

Tu je razstavljen tudi prvi internetni strežnik. Rojstni kraj interneta je prav tu v Cernu in sega v leto 1990. za namene znanstvenega dela. Od takrat dalje pa se pospešeno uporablja za vsakdanje potrebe prav povsod. Razvoj je neverjeten. Mogoče bomo čez kakšno leto imeli mini pospeševalnik tudi v vsakem gospodinjstvu. :)

Od tod sva pot nadaljevala po drugi strani jezera proti 70 km oddaljeni Lausanni.  Ta del Švice me je resnično presenetil, saj je poln zelenja, urejenih parkov z veliko raznobarvnih rož, prijetnih sprehajališčih, še posebej ob jezeru. Je pa tudi prijazna za kolesarje, saj povsod vidiš posebne urejene kolesarske steze, kjer pa to ni mogoče, pa so jasno označeni pasovi na širokih voziščih.

 

V Lausanni je olimpijski muzej. Leži na pobočju ob jezeru. Postavljen je v lepo urejen park z obeležji, ki predstavljajo olimpijski duh, discipline, zgodovino, pred stavbo pa gori večni olimpijski ogenj.

Seveda, svetovno prvenstvo je že v teku, zato je Bojan nastopil kot vratar in ubranil gol.... 

 

V stavbo in teraso z lepim razgledom na jezero je prost vstop, v poseben OI muzej pa je vstopnina.  

Na sprehajalni poti so postavljeni panoji s temami iz OI. Bojan se je slikal ob naših IO skakalcih na IO v Sočiju.

Jaz pa sem prevzemala štafetno palico :)

 

Po sprehodu in slikanju ob zanimivih kipih športnih disciplin sva se odpravila proti naslednjemu kampu v kraju Villneuve 5 km od Montreuxa.