Nasvidenje Danska

Zaključila sva šestnajstdnevno, skupaj s potjo tri tedne, potepanje ob obali okrog Danske z avtodomom.

Imela sva srečo z vremenom, saj, sva se hotela umaknitii vročinskemu valu doma in se odpraviti na bolj sveži sever.

 Temperature so bile med 22 in 25 in največ 30°C, jutra in večeri pa so bili sveži. Sonce je vroče, v senci pa te osveži hladnejši veter. Dežja je bilo le za vzorec in še to le v obliki pršenja.

Domačini so nam povedali, da je letošnje poletje za Dansko nevsakdanje, saj so dosegli svojo najvišjo temperaturo 36°C v juliju in dežja je malo. 

Načrt sva izpolnila, še več, dodala sva še par zanimivosti. 

Ob odhodu lahko rečeva, da sva resnično uživala, še posebej v naravi in njenih posebnostih, kar je tudi bil najin namen.

Danska je zelo čista dežela z dobrimi in urejenimi cestami, kar veliko kolesrskimi in pohodnimi potmi, strpnimi vozniki in razen velikih mest, ne preveč poseljena. 

Tudi tu, kot na Nizozemskem, nikjer ob poti ne vidiš reklam in jubo plakatov, le nujne smerokaze in imena naselij, ki so postavljeni nižje, tako da ne motijo pogleda na naravo. 

Noben znak ni poškodovan, niti popackan z grafiti. Podobno je tudi s pročelji stavb. Na cestah ni veliko kamijonov, vsi vozijo strpno, le malo je prehitevanja. Pohvalno. 

Presenetilo naju je število turistov tako v kampih kot tudi na cesti in v mestih.

Obala Danske je bolj razgibana, kor sva si predstavljala, veliko zanimivih sipin, plaž, še vedno zelo naravna, je turistično zanimiva in oblegana, a deluje precej bolj umirjeno kot na podobnih destinacijah drugje. V nacionalnem parku zahodne obale posebej skrbijo za varovanje narave, zato je prepovedano hoditi izven označenih poti. 

Ni čudno, da danci uporabljajo izraz "HYGGE", ki povzame vse njihove značilnost, udobja, prijaznosti in zadovoljstvo.

Je pa tudi dežela žita, saj sva vozila po območjih, kjer so se na obe strani raztezala kilometri in kilometri žitnih polj.

Kadarkoli sva potrebovala pojasnilo ali pomoč so nam domačini prijazno prisluhnili in pomagali. 

Seveda ne smeva pozabiti omeniti, da bi brez nepogrešljive pomoči dveh appov, Google maps in Park4night, in dragocenih internetnih zapisov mnenj sorodnih popotnikov ne šlo tako gladko, kot je šlo :). In

Danska, hvala za nepozabne vtise in doživetja. 

Kopenhagen

Dopoldne sva prispela v živahni Kopenhagen, še posebej, ker se je te dni odvijala "parada ponosa". Mesto je ima mavrično preobleko na vsakem koraku.

Najprej se odpraviva do posebne atrakcije, Copenhil, ki je znan tudi kot Amager Bakke. To je ultramoderna elektrarna na industrijski obali, ki letno pretvori 440.000 ton odpadkov v čisto energijo. 

A ni samo to, ponuja tudi tudi umetno smučišče s strehe 85 m visoke stavbe, opremljeno je z pohodniškimi potmi in neverjetno "najvišjo umetno plezalno steno na svetu" na njegovi fasadi.

Z dvigalom se odpraviva na streho Coperhila in uživava v krasnem razgledu na mesto, pristanišče in na most, ki veže Dansko s Švedsko.

Tu je tudi razgledna ploščad in prostor za počitek ob kavici. 

Po kosilu sledi ogled nekaterih značilnosti mesta. Ker nisva tu prvič, sva izbrala le za naju zanimive točke. Tja se odpraviva s trajektom izpred operne hiše. 

Kopenhagen, glavno mesto Danske, leži na otokih Zealand in Amager. Z mostom Öresund je povezan z Malmom na Švedskem.  

Sprehodiva se najprej do Male morske deklice, bronastega kipa Edvarda Eriksena, ki prikazuje morsko deklico, kako postaja človek. Skulptura sedi na skali ob obali na promenadi Langelinie. 

Množica turistov se slika ob tej znamenitosti, midva pa seveda tudi. Pravijo, da je mala morska deklica s kamnom vred nekaj časa gostovala na Kitajskem. 

Od tu ni daleč do zgodovinskega središča, kjer se nahaja palača Amalienborg. To je dom danske kraljeve družine. Sestavljena je iz štirih enakih klasičnih palačnih fasad okoli osmerokotnega dvorišča.

Na ulici, ki vodi do Nyhavna, sva se zlila z množico turistov, ki so se odpravljali tja. 

To je znano slikovito obrežje ob kanalu, ki ga krasijo barvita pročelja stavb, množica restavracij, ki ponujajo obiskovalcem hrano, barov, kavarn in točka, od koder se lahko odpraviš s turistično ladjico na ogled mesta iz vode.  

Kopenhagen je danska prestolnica, za katero trdijo viri, da je najsrečnejše mesto na svetu. 

Je družabna destinacija, ki vabi z živimi barvami in moderno arhitekturo.  Dancev ji rečejo tudi  mesto "hygge", kar bi pomenilo simbiozo udobja, prijaznosti in zadovoljstva.

Midva sva po celodnevnem pohajkovanju izkoristila najin "higge" in se odpravila peš preko številnih mostov in mostičkov, ki pivezujejo otoke in prečijo zalive, počivat v avtodom. Danes bova prespala kar na bližnjem še neurejenem parkirišču ob Copenhillu, saj so nama v prejšnjem kampu pivedali, da je zaradi parade ponosa in množice turistov v mestu in okolici vse zasedeno.

Hillerød, Fredensborg, Lousiana museum

Danes se odpravljava proti glavnemu mestu Danske. Ker v bližini živi moja dolgoletna kolegica in prijateljica, jo bova obiskala.

Pred tem pa narediva manjši obvoz do velikega gradu, ki se bohoti na treh otokih in je obdan z jezeri in krasnimi lepo gojenimi vrtovi. 

Grad Frederiksborg je resnično velika palača z mnogimi dodatnimi stavbami. Zgrajen je bil kot kraljeva rezidenca za dansko-norveškega kralja Christiana IV. v zgodnjem 17. stoletju. Je največja renesančna rezidenca v Skandinaviji.

Po hudem požaru leta 1859 je bil grad v celoti obnovljeni in ponovno odprt za javnost kot Danski muzej nacionalne zgodovine. Muzej je odprt vse leto in vsebuje največjo zbirko portretnih slik na Danskem.  

Sprehodila sva se po velikem negovanem baročnem vrtu in ob jezeru, ki nudi res lep razgled na mogočen grad.

Nadaljevala sva proti kraju Nivå in tu obiskala Kirsten in Görana. S Kirsten sva skupaj ustvarjali ideje in izvedbe za kar nekaj uspešnih mednarodnih projektov. Skupaj smo ob dobri kavici obujali spomine. Nameravala sva se ustaviti le za kakšno uro, a sta naju prepričala, da sva ostala čez noč v bližnjem kampu. 

Pozno popoldne sta naju povabila na večerjo v bližnji znani in dobro obiskani Louisianski muzej moderne umetnosti.

 V poletnih dneh in večerih v Louisiani prirejajo veliko kulturnih dogodkov povezanih z umetnostjo. Tudi tokrat je bilo tako. V muzeju je bil pravi vrvež množice ljudi. Ogledali smo si razstavljena dela svetovno znanih umetnikov. 

Muzej je umeščen v krasen gozd starih ogromnih dreves, na urejenih travnatih površinah so razstavljenia kiparske skulpture. Posebej občudovanja vreden je pogled iz kavarne na bližnje morje. 

Po okusni večerji in kulturnih užitkih sta naju peljala še do palače Fredensborg, ki je kraljičina najljubša rezidenca šest mesecev v letu. 

 Kraljevi par uporablja palačo tri mesece spomladi in tri mesece jeseni. V palači praznujejo poroke, obletnice srebrne poroke in rojstne dneve.

Kraljica je praznovala petdesetletnolico kraljevanja. Zanimivo, da je osemdestletna kraljica zelo ustvarjalna, saj riše, ilustrira, prevaja , dela kustume in oblikuje svoje obleke. Znana je po sjovevrstnih barvitih oblačilih. 

Res lep zaključek dneva.  

Helsingør to Gilleleje

Danes sva se iz Helsingørja s kolesom odpravila do najsevernejše točke Zeelanda, velikega otoka Danske, kjer leži tudi Copenhagen. 

Večino poti voziva po kolesarski stezi, ali pa je na cestišču označen pas za kolesarje. Teren je valovit, nekaj časa teče pot ob obali, nato skozi dva manjša kraja in gozd. 

Po 24 km prispeva v Gilleleje, obmorsko mestece na severni točki. Dan je sončen in topel. Ob obali pomalicava in se odpraviva nazaj v kamp.

Kamp je manjši, leži med železnico in obalo. 

Od tu je lep razgled na Helsinborg, švedsko mesto na drugi strani ožine, oddaljeno 4-5 km. 

Nočna slika v kampu. 

Kamp je ves čas polno zaseden, ker leži blizu mesta in plaže. Drugi kampi so bili redko na tako lepem mestu. 

Helsingør

Zjutraj sva se odločila, da pot nadaljujeva raje s trajektom, 20 minut vožnje (38€), kot da se voziva okoli velikega zaliva. 

Pristala sva v kraju Hundested in po 70 km lepe, malo prometne ceste prispela v kamp v Helsingør. Ob prihodu je bil popolnoma zaseden, kasneje se je sprostilo mesto za naju. 

Po kosilu sva si šla ogledat slikovit Grad Kronborg iz 15. stoletja. Znan je po dejstvu, da je služil kot prizorišče Shakespearovega »Hamleta« in je del UNESCO dediščine.  

“Hamletov grad” je veličastna stara stavba z visokimi stolpi in zbuja asociacijo na burne in dramatične čase. 

Sprehodila sva se okoli gradu in občudovala pogled na mesto onkraj najožjega dela ožine, ki loči Dansko od Švedske. 

Nadaljevala sva sprehod po bližnjem pomolu do polirane jeklene skulpture moškega, poimenovanega »Han«, moška verzija kobenhavenske morske deklice. 

Od tu je le par korakiv do centra mesta. Helsingør, znan tudi kot Elsinore, je pristaniško mesto na vzhodnem Danskem. Turistično živahno mesto je od švedskega mesta Helsingborg oddaljeno le 20 minut vožnje s trajektom (tja vozijo vsakih 15 min), eno uro vožnje z vlakom pa od prestolnice Kopenhagen. 

Helsingor je mesto pisanih starih lesenih hiš, tlakovanih ulic, ki se prepletajo in so namenjene le pešcem. 

Tu so številne trgovine in restavracije in ogromno turistov. Občudovala sva lepo umetniško pislikavo na zidu blizu katedrale, ki pripovedujejo o pokristjanjevanju.

Jutri pa se odpraviva raziskovat okolico s kolesi.