Ogled otoka Rømø s kolesom

Ponoči je malo pršilo in zjutraj je bilo sončno in vetrovno z 18°C. S kolesi se odpraviva proti severnemu delu otoka. Zahodna obala otoka je v celoti peščena, mestoma zelo siroka, mestoma ožja.

Otok Rømø je s celino povezan s cesto, ki poteka čez 6 km dolg nasip. Otok leži približno 3 km od sosednjega nemškega otoka Sylt, do katerega lahko potuješ s trajektom. 

Na poti srečujeva mnoge družine z majhnimi otroci na kolesih in v vetrovkah. Tudi midva sva opremljena za hladnejši vetrovni dan. Urejena kolesarska pot poteka po ravnini, a ker voziva proti vetru, je potrebno pritisniti na pedala kot da greva v hrib. 

Med potjo se ustaviva ob zanimivem muzeju. Majhna hiška s slamo krita je najstarejša in najmanjša šola na Danskem.

Zgrajena je bila 1786 in je res lepo obeležje zgodnjega šolstva.

Takole bi lahko to zgodovinsko šolsko hišico uporabila za poučevanje uporabe novih tehnologij ;)

Pot nadaljujeva po pokrajini, kjer se pasejo številne ovčke, nemalo pa je tu tudi konjev na visokih nogah in z dolgimi repi. Jahanje je tu priljubljen šport, zato pogosto srečaš skupine jezdevcev. 

Pokrajina in tu pa tam lesene rdeče hiške me spominjajo na Finsko na eni strani, slamnate strehe na drugi strani pa na Nizozemsko. 

Ob cesti pogosto vidiva posebne utice, lahko bi jim rekla mini stojnice z zelenjavo ali medom. Njihova posebnost je samopostrežnost, saj je poleg proizvodov cena in zraven tudi škatla z odprtino za plačilo. Dokaz, da so tu pošteni kupci. Res lepo. 

Kolesarska pot se konča ob nasipu, kjer je tudi opozorilo, da je zgornji del obale poligon, namenjen vojaškim vajam, streljanju in tudi streljanju z letal. Obisk tega prostora je mogoč le, ko ni vaj. Če je posebna črna krogla dvignjena na stebru pomeni, da trenutno tečejo vaje. 

Od tu se odpraviva do znane velike plaže Lakolk, ki leži na sredini zahodne obale. Preseneti naju, ne samo pogled na ogromno peščeno plažo, pač pa tudi na stotine avtomobilov in avtodomov, ki so parkirani daleč na pesku ob morju. Obiskovalci se sprehajajo, kajtajo ali vozijo s trokolesniki, ki jih poganjajo jadra. 

Povzpneva se na sipine, od koder je lep razgled na turistično naselje s kampom na eni strani in širolo peščeno plažo na drugi.

Pot nadaljujeva proti kampu. Voziva po slikoviti okolici poraščeni z roza vresjem, ki je ravno v najlepšem cvetenju. Poleg tega okolico krasijo grmi podobni našemu šipku,  a imajo večje roza cvetove in rdeče plodove.

Voziva se tudi mimo številnih počitniških hišk, ki so skrite med drevesi. Otok namreč šteje nekaj manj kot 700 stalnih prebivalcev, veliko več pa je občasnih obiskovalcev svojih vikendov. 

V kampu si pripraviva kosilo, se malo odpočijeva, nato pa nadaljujeva pot proti jugu do manjšega pristanišča Havneby, kjer pristaja trajekt za otok Sylt. 

Tu naju preseneti množica ljudi, pesem mešanega zbora na odru in televizijske kamere. Ustaviva se in pri prijazni domačinki poizveva, kaj se dogaja. Navdušeno nama pove, da je na zasidrani ladji danska kraljica, ki je na obsku, da se pokloni stoti obletnici priključitve otoka Danski. Otok, ki je bil nekaj časa nemski, od leta 1920 spet pripada Danski. Zaradi kovida so obeleženje malo zamaknili.    

Domačini so na to zelo ponosni, saj skoraj pred vsako hišo stoji drog z dansko zastavo. 

Pred večerom sva se odpravila še do najjužnejšega dela zahodne obale, ker se razprostira res ogromna peščena obala, po kateri je zaradi mnogih vozil že kar utrjena cesta po pesku. Poskusila sva, če se da peljati tudi s kolesi. In sva šla. Vožnja ni bila lahka, a sva prevozila dobra dva kilometra in se uspela le približati prvim vozilom. Tu so parkirani namreč tako avti kot tudi avtodomi in prikolice. A do morja je bilo še vsaj dober kilometer. No, to bova opravila drugič z motorjem. 

Ko se je sonce skrilo, se je tudi kar precej shladilo in odpravila sva se 'domov'. Danes sva opravila več kot 55 km zanimive poti.