Råbjerg Mile - premikajoče sipine

Nedeljsko dopoldne sva preživela kot prava poletna turista, saj sva se s skuterjem, s kopalkami in brisačami odpravila proti danskemu “Nord Kapu”, najsevernejši točki Danske. 

Na poti sva se ustavila v Højenu, mestecu ob obali, stari ribiški skupnosti, ki danes tvori del mesta Skagen. Rumene hiše z rdečimi strehami so kot sončni žarki sredi sivih sipin. 

Na robu mesta se na sipini dviga velika konstrukcija, do katere sva se povzpela. Odprl se je lep razgled na mesto, sipine in na morje. Ko srečava sprehajalko s kužkom in jo vprašava o namenu tega velikana. Prijazno nama pove, da je to “sea sign”, morsko znamenje, ki je včasih služilo ribičem za orjentacojo in varno vrnitev v pristan. Znaki se razlikujejo in so na vsakem jestu drugačni. Pripovedovala nama je tudi o mestu in navadah. Pove, da imava srečo z vremenom, sa je sicer tu vreme veliko manj prijazno, letos pa so dosegli tudi najvišje temperature.

Na obali mesteca se ustaviva in občudujeva barvite kamenčke. Ta del obale je znan po kamenčkih vseh barv in oblik. Nekaj jih bo šlo z nama domov za družbo in spomin ob vseh ostalih iz vseh vetrov.

Sonce naju je zvabilo, da nadaljujeva pot do najsevernejše točke. Ko sva prišla do obale, se pridružila že številnim obisovakcem. 

Tokrat sva prvič tudi zaplavala v tem hladnem morju. Bojan v kopalkah, jaz pa v neoprenski plavalni obleki. Kakšen prijeten občutek, mrzla voda me ni motila. Morje je čisto, le tu pa tam so velike meduze. Prijal je dopoldne na plaži. 

 

Po kosilu sva se skuterjem odpravila do nekaj več kot 10 km oddaljenih premikajočih sipin (migrating coastal dune) Råbjerg Mile.

 Že pogled s ceste pove, da gre za znano največje premikajoče sipine v severni Evropi, ki ga vsako leto obiščejo številni turisti. Tudi tokrat ni nič drugače. Ko parkirava, se odoraviva proti sipinam.

 Kmalu se sezujeva in pustiva obutev na malem gričku. Po tem suhem drobnem pesku lahko hodiš le bos. Hoja po valovitem terenu je, posebej navzgor, kar težavna. Sipine se raztezajo do 2 km v vse smeri, vmes se dvigajo v višjih, do 40 m/nm visokih in nižjih vzpetinah. Tu je do 4 milijonov m3 peska. Veter jih premika severovzhodno do 18 m letno. Uživala sva v razgledih na morje, bližnji Skagen in celotno pokrajino. 

Sipine spominjajo na sneg, saj se ti podobno vdira pri hoji kot v svežem snegu. Otroci so se veselo drsali po grebenih, mnogi so ležali v pesku. Tudi midva nisva bila nič manj otročja ;). Enkratno doživetje. 

Na poti v kamp se ustaviva tudi na obali in prvič tudi vidiva sonce v zahajanju.