Kozlov rob in ostanki graščine

To nedeljsko popoldne sva se podala na bližnji Kozlov rob, da si ogledava ostanke gradu in prelep pogled na soško dolino in Tolmin z okolico. Bilo je lepo doživetje in mnogi oživljeni spomini na mlada leta :).
Nekaj utrinkov z obiska Kozlovega roba, ogleda lepot, ki ga obdajajo. Res lep popoldne in spomini na stare čase iz mladosti ... :) 

Suomenlinna, 2013, Finland

Created with flickr slideshow.
Na poti domov iz Inari sem dva dni preživela v Helsinkih. En dan sem se sprehodila po jugozahodnem delu mesta, ob morju, od koder je lep pogled na bližnje otoke. Drugi dan pa sem se odločila, da se z ladjico odpeljem do utrdbe na otokih.
Suomenlinna (wikipedia) je morska utrdba, ki leži na šestih otokih in je danes del glavnega mesta Finske, Helsinki in uvrščena med UNESCOvo svetovno dediščino. Otokestinacija tako za turiste kot tudi zadomačine, saj do njega redno, vsake pol ure vozijo ladjice (za ceno 5 evrov). Suomenlinna ponuja slikovit pogled na Helsinki, uživaš pa tudi na sprehodu po obzidju in si ogledaš dobro ohranjeno utrdbo in obzidje, ki je služilo obrambi mesta Helsinki.  
Utrdbo  so začeli graditi Švedi leta 1748, ko je bila Finska še del Švedske kraljevine. Utrdba pa je skozi zgodovino odigrala različne vloge, šele po letu 1973 izgubi vojaški pomen.
Lep sončen dan mi je omogočil radovedno potepanje po utrdbi Suomenlinna. Nekaj foto utrinkov z mojega potepanja.

Nedeljski obisk Sabotina, 30. junij 2013

V nedeljo sva se po kosilu odpravila na Sabotin. Bil je vroč sončen in jasen dan. Na vsakem koraku sva lahko občudovala naravo, okolico, prekrasno reko Sočo in naše mesto. Iz daljave pa sva slišala komentarje povezovalke kajak tekmovanja na Soči. Na lepi razgledni točki sredi pobočja sva si delček tekmovanja lahko tudi ogledala iz daljave in občudovala, kako se mladi športniki trudijo izpeljati tekmovalni del slalomske poti na brzicah reke. 
Bil je res prekrasen nedeljski popoldan...


A beautiful day on Sabotin 13, Vili by Slidely - Slideshow maker

Spinning Maraton Soča Open Air 2013

V soboto 12.6.13, je Kajak klub gostil spinning maraton Soča Open Air 2013, ki ga je organiziralo Zdravo gibanje. Udeležilo se ga je več kot 70 privržencev te aktivnosti iz Italije, Poljske, Madžarske, Češke, Bosne in seveda Slovenije. Bil je lep sončen dan ob prekrasni reki Soči, kjer je Kajak klub odprl na ta dan vrata obiskovalcem, ki so se lahko preizkušali v kajaku in raftingu v zgodnjih popoldanskih urah. 

 Od 16.00 dalje pa je potekal šeturni spinning maraton pod vodstvom mojsterkih vodij iz Madžarske, Poljske, Italije, Anglije in Slovenije. Aktivno, prijetno in koristno porabljeno popoldne. Bravo Irena in Zdravo gibanje.

Inari course 2013- more about it

We are really enjoying the stay here in Inari. (Midnight Sun Course)The group of participants (41) are very interested in eJournal and optional workshops and of course they and we enjoy the nature, Saami culture, reindeer and midnight sun when it happens not to be cloudy. 

 

island Ukko

Yesterday we had a boat excursion on Inari lake. We went to a holly island Ukko, that happened to be meant just for man priests and women were not permitted to step on it, but now we could enjoy the beautiful view of the lake from it, although there were clouds of mosquitoes buzzing around our heads ...

the view form Ukko

the view form Ukko

on the boat shearing the national flavors

 This night I was awaken by a bright orange yellow light that came through the curtains, so I had to go onto the balcony and take a photo of the sun. You see, it's like a torch...

Inari 2013 - Midnight Sun Course, Finland

Back to Inari again, enjoying the wild nature, good food from the local farms and rivers, often different fish and reindeer meat. Here we are with 41 enthusiastic EU teachers from 17 EU countries, learning about how to use eJournal for project and educational purposes and incorporate new devices and tools in the everyday lessons. Apart form hard work we also experience a bit of life and learn about the culture of the indigenous population living in the north-western part of Europe, called Saami people. 
Of course there is also time for socializing and making friendships,  specially in the evenings, which are not evenings at all, as the sun doesn't set, so we can enjoy the midnight sun if it's not cloudy. All in all it is great to be here together with so many special and motivated teachers. :)
On Saturday night we enjoyed the midnight sun. It was almost daylight and the sunbeams
mirrored in the lake Inari were like a torch.

midnight sun

reindeer was curious who we are

Opening session in Solju Hall, Sajos

a workshop about photostory

Petek, 19.4.13, Vulcano Sulfatara

Zadnji cilj letošnjega potepanja je bi ogled zanimivega ugaslega vulkana v bližini Napolija (zahodno). Krater leži v ravnini mesta Pozzuoli, približno 300 m premera. Po celotnem kraterju uhajajo vroči žvepleni plini (160 stopinj C) na enem koncu so manjša jezerca z brbutajočo vroco blatno vodo (140 stopinj C) kamorkoli pobrskaš se kruši žveplen zlepljen pesek in čutiš vročo krhko kamenino. Po celem pobočju se dviga kondenzirana para, tako da daje vtis živega vulkana. V preteklosti so tu kopali žveplo, imeli termalne toplice, zdravljenje z vročim blatom in žveplenimi plini in celo naravo savno. Celotna Flegrejska polja se občasno dvigajo in spuščajo, zato to področje vulkanologi stalno spremljajo tudi zaradi bližnjega Vezuva, ki je oddaljen le slabih 20 km. Čudila sva se, kako gosto poseljeno je to gotovo nevarno področje. Hiše stojijo na robu kraterja.
Polna vtisov s tega potovanja, sva komaj čakala, da se umakneva gostemu prometu in se odpravila čez Apenine ob Mirnejši Jadranski obali proti domu. Še ena noč in sva doma. Vsak konec je tudi začetek. Kam naslednjič?

Četrtek, 18. April, Oliveri

Pred odhodom na celino, italijanksi škorenj, sva si ogledala bližnjo laguno, ki leži pod visokim skalnatim grebenom. Peščen jezik sega 1 km v morje. Tik pod navpično steno pa ležijo tri majhna jezerca. Zanimiv in nenavaden naravni pojav, ko en kilometer dolg ozek peščen jezik sega v morje. Za spomin sva nabrala veliko lepih kamenčkov, ki jih je tu veliko in nek domačin nama je pokazal nenavadno simbijozo dveh živali, posebnega sinjemodrega prozornega mehkužca, podobnega drobcenemu srfu z jadrom (3 / 5 cm velik), ki jih valovi prinesejo iz bližnjih otokov. Puščajo močno modro barvo. Bojan je seveda obvezno preveril toploto siciljanskega morja in ugotovil, da se z malo kurajže že da zaplavati.
To je tudi bil najin zadnji postanek pred odhodom na trajekt. Imela sva srečo, saj je trajekt odplul le tri minute po vkrcanju. Blizu Paestuma sva naletela na še vedno zaprt kamp, ki pa nama je vendarle ponudil zatočišče za eno noč. Velika večina kampov je odprta šele v maju mesecu ali kasneje.

Sreda, 17.4.2013, Corleone, Cefalu

V jutranjem času sva se odpravila v notranjost otoka. Nekaj kilometrov od obale se pokrajina spremeni. Čeprav le na okoli 500 /600 m n.m. Je podobn visokogorskim planinam, pokrajina je valovita, posuta s pašniki in zelenimi polji. Peljala sva se skozi vas Piano d' Albanese, ki leži le 30 km od Palerma, kjer sva videla dvojezične napise na prometnih znakih in poprašala, zakaj. Povedali so nama, da je to grško albanska avtohtona manjšina, ki skrni za svoj jezik. In kulturo in v šoli se kot materni jezik učijo albanščino. Pot sva nadaljevala skozi Corleone, ki naj bi bil po filmskem zapisu rojstni kraj dona Corleonea, sicer pa manjši kraj.
Občudova sva res lepo zeleno valovito pokrajino, obdano z večjimi skalnatimi hribi, na pašnikih črede krav, ovac in koz, ki se je vlekla še naslednjih 100 km , ko se nato spustiš spet do obale. Cela severna Sicilija je precej hribovita in visoki hribi segajo do morja. Je pa tudi bolj poraščena.
Najin daljši postanek je bil v mestecu Cefalu. Za razliko od ostalih velikih mest je to manjše, slikovito, romantično mestece z pisanimi hišami in lepim zalivom. Że od daleč opaziš sredi mesta ogromno cerkev, nad mestecem pa se dviga skalnat greben. Zgleda, da je turistično dobro znano, saj ga je že v tem času obiskalo veliko turistov. Všeč so nama bile zanimiva hišna pročelja, ki gledajo proti zalivu, ozke tlakovane ulice s trgovinicami in sprehajalna promenada ob plaži. Ogledala sva si zanimivo srednjeveško pralnico, ki leži pod hišami, skozi njo pa teče potok.
Po sprehodu skozi mirno, prijetno mestece sva si privoščila za te kraje značilno granito, drugačno, kot smo jo navajani, je gosta in jo ješ z žličko.
Kampirala sva v 80 km oddaljenem kampu vkraju Oliveri. Reccija je bila po 20.00 że zaprta, zato za zamudnike pustijo vrata v kamp priprta, da lahko vseeno vstopijo. Kamp je lepo urejen in leži ob Lagunidi Tindari.

Torek, 16.4.2013, Palermo

Zjutraj sva se peš odpravila do najbližje avtobusne postaje in se odpeljala do zgodovinskega centra (centro storico) mesta. Palermo je kot vsako drugo miljonsko mesto prepolno prometa in hrupa. Zdi se skoraj neverjetno, da je to na otoku. Posebej previden moraš biti pri prehodu čez cesto, kjer ni semaforja, saj med avtomobili brzijo vespe in motoristi. Res pa je, da so vozniki prijazni in se ustavijo, če vidijo, da želiš prečkati cesto. Ta zgodovinski center je kar velik, v dolžino več kot 2 km, poln zgodovinskih stavb, cerkva in spomenikov. Je turistično dobro obiskan, saj je bilo na ozkih ulicah polno turistov že sedaj v aprilu. V celem dnevu sva si ogledala nekaj pomembnejših točk, naj omenim le nekatere:
- velika bela Fontana Pretorija z mnogimi razgaljenimi kipi, zaradi katerih je ta trg dobil vzdevek Piazza della Vergonia.
- cerkev San Cataldo, arabsko/normanski stil s tremi rdečimi kupolami,
- cerkev Santa Caterina bogato okrašena z lesenimi reliefi,
- park z zanimivimi ogromnimi fikusi v Piazza Marina,
- ogromno katedralo, ki odseva arhitektonske vplive vseh pomembnejših osvajalcev Sicilije
- centralni del starega dela Quatro canti, križišče označeno s štirimi okrašenimi vboklimi fasadami, ki označujejo štiri dele mesta,
- zanimiv je bil sprehod po ozki ulici s tržnico, pogosto sva videla skupine zagretih kvartopircev.
Naredila sva tudi par ovinkov izven najbolj turističnih ulic in videla tudi manj všečni obraz mesta, nevzdrževane stavbe, razpadajoče fasade, podrtije, zanemarjena okolica, kupi smeti, ki čakajo na očitno redek odvoz.
Bil je lep sončen dan, a ko je povlekel veter, je bilo kar hladno

Ponedeljek, 15.4.2013, San Vito lo Capo, Palermo

Danes sva se odpravila proti severu Sicilije. Najprej sva se ustavila na SZ rtu otoka, imenovanem San Vito lo Capo. Pokrajina je tu drugačna kot na jugu. skoraj 1000 m visoki skalnati grebeni se dvigajo čisto ob morju. skalnati grebeni hribov so bogati z marmorjem, zato so celotNa pobočja polna kamnolomov. Zadnjih nekaj kilometrov pred rtom se odpre prekrasen pogled na zalive z dolgimi peščenimi plažami z visokimi strmimi skalnatimi hribi v ozadju. Po nekaj kilometrih neposeljene doline, se odpre raven zaliv z dolgo peščeno plažo, mestecem z nizkimi stavbami, na videz zaspano naselje, ki pa je polno majhnih hotelov in " bed&breakfast" ponudb, torej ni prav klasično turistično naselje, zagotovo pa v času sezone polno turistov. V tem prelepem okolju bi prav z veseljem preživela cele počitnice.
Iz slikovite idile sva se odpravila proti Palermu in se v popoldanskem času ustavila na parkirišču za avtodome na obrobju mesta. Do postajališča je potrebno voziti kar do 4 km po zelo prometnih ulicah (brez GPS praktično ne bi šlo). Parkirišče je kar dobro obiskano in ponuja tudi sanitarije in tuš s tolo vodo ( za dolačilo 1€). Nad parkiriščem se dviga Monte Pelegrino, kamor sva se odpravila kar peš, saj je za avtobusni prevoz bilo že prepozno. Na hrib vodi poleg ceste tudi zanimiva serpentinasta pot, kjer sva srečala nekaj rekreativcev, tekačev in kolesarjev. Na višini čez 350 m, se odpre prekrasen pogled na Široko gosto naseljeno področje Palerma in zaliv.

Nedelja, 14.4.2013, Valle dei Templi, Agrigento, Vulcanetti di Macalube

Najina prva destinacija je bila Dolina templjev (Valle dei templi, v bližini Agrigenta), njihovi nastanki segajo v 6. st. BC za časa grške vladavine otoka. Templji so bili del velikega mesta (200.000 prebivalcev v 5. st.). To je pravi sprehod skozi čas, saj je dolina templjev dolga dva kilometra. Ta dolina templjev je v bistvu vzpetina nad dolino pod mestom Agrigento. Toliko ostankov iz grških časov je videt le malokje. Stari Grki so vedeli, kam postaviti pomembne objekte z lepim in pomembnim razgledom na vse strani, proti morju in hribom. Tu sva napravila kar precej slik in video posnetkov in se po skoraj treh urah vživljanja v staro zgodovino v lepem sončnem dnevu skrila pred vročim soncem v kamper in se odpeljala na ogled druge zanimive posebnosti nekaj kilometrov stran, Vulcanetti di Mocalube. To je geološki pojav, ko sredi travnikov iz zemlje uhajajo plini in z njimi voda in blato. Na par sto m2 velikem območju sredi travnikov leži griček strjenega glinenega blata, ki prihaja iz zemlje. Zgleda kot veliko majhnih vulkančkov, iz katerih počasi brbota namesto lave, blato, voda in plin. Do. Naslednjega kampa pred Marsalo, sva spet občudovala zanimivo pokrajino, ki na tem delu spominja na visokogorkse pašnike.

Sobota, 13.4.2013, Caltagirone, Piazza Armerina

Cilj današnjega dne je bil kamp pri Agrigentu z vmesnima postankoma v Caltgirone in Piazza Armerina, v notranjosti Sicilije. Caltagirone je staro mesto, ki leži na vrhu strmega hriba in po njegovem pobočju. Znano je po živobarvni ročno izdelani keramiki in strmem stopnišču (142 stopnic), Scalinata di Santa Maria, ki vodijo do cerkve na vrhu hriba. Stopnice so pokrite z temno vulkansko kamnino, pokončen del stopnice pa je okrašen s keramičnimi ploščicami različnih motivov. Vzdolž stopnic in v ulicah poleg njih so mnogoštevilne trgovinice, ki ponujajo keramične izdelke vseh vrst in velikosti.
Nadaljevala sva pot po lepi siciljanski pokrajini, valovita zela polja s pšenico po vseh hribčkih in dolinah, lepi razgledi po pokrajini, cesta se vije po vrhovih dolin na viaduktih, tako da je razgled resnično lep. V daljavi pa kraljuje visoka s snegom pokrita Etna, prava razglednica. Ustavila sva se v Piazza Armerina, kjer sva si ogledala Villo Romano del Casale, ki leži nekaj kilometrov stran od mesta. Vila, bolje rečeno velik lovski kompleks stavb, okoli 3500m2 površine prostorv je bila zgrajena v 4. stoletju. V 12. stoletju je vilo zasul zemeljski plaz in so jo odkrili šele v 19. stoletju, za oglede pa je bila odprta šele v 20. stoletju. Razdeljena je v štiri sekcije, od termalnih kopeli, elipsastega notranjega dvorišča, jedilnega dela, sob za goste in lastnikovih delov hiše pa do bazilike. Vsi prostori so tlakovani s prekrasnimi mozaiki, ki so jih izdelali severno afriški umetniki in tematsko prilagojeni uporabi prostorov, večinoma pa prikazujejo različne živali, mitološke in zgodovinske zgodbe, vsakdanje življenje, vse pa okrašeno z različnimi ornamenti. Posebej zanimive so teme o lovu divjadi na različnih koncih sveta, atrakcija so tudi tako imenovane "ragazze in bikini", ki pa v resnici predstavljajo atletinje različnih disciplin. Zanimivo je, da so že v tistih časih cenili in lahko privoščili tako lepo urejene in bogato tlakovane in s freskami okrašene .