V petek sva se že zjutraj odpravila proti Kopenhagnu, kjer sva načrtovala ogled mesta. Parkirala sva blizu centra, plačala parkirnino za 4 ure (80DK) in se odpravila na potep po mestu. Bil je lep sončen dan in najprej sva se odločila, da si mesto ogledva iz čolna, saj ponujajo kar nekaj različnih vodenih ogledov po pristanišču in kanalih.
Kopenhagen spominja na Amsterdam, ki je navdahnil enega izmed kraljev, da je dal zgraditi kanale po tem vzoru. Videla sva kip morske deklice ob obali, kraljevo palačo in marmornato cerkev v bližini. Šla sva mimo Tivolija, poslušala koncert swing skupine v parku, šla mimo mestne hiše in se vrnila k avtodomu, kjer pa naju je čakalo presenečenje - listek s 510 Dk globe. Obvestilo je bilo napisano v danščini, poklicala sva napisano tel. št., a z avtomatskega odgovora nisva uspela ugotoviti, čemu listek. Še čakava, kaj se bo zgodilo, saj sva morala nadaljevati svojo pot do trajekta v kraju Rodby. Tu sva še zadnjič pomahala Skandinaviji v slovo. Bilo je res enkratno doživetje z lepimi vtisi in spoznanji o tem delu Evrope.
Na poti domov sva se ustavila še pri sorodnikih v Spayerju ob reki Ren na JZ Nemčije. Potovanje sva ključila v nedeljo pozno zvečer in po 30 dneh poti, sva v Avstriji prvič doživela resnejši dež s čudovito dvojno polkrožno mavrico, ki jo je ustvarilo zahajajoče sonce.
Četrtek, 2.7.2009
V četrtek sva se odpravila proti Malmoju in dalje proti Danski. Vetrne elektrarne so bile postavljene na poljih ob poti vse od južne Švedske pa do srednje Nemčije. Švedsko sva zapustila v Malmoju, kjer sva prečkala zaliv po dolgem cestno železniškem mostu. Ta dan sva obiskala prijatelje v mestecu Nivaa, ki leži ob obali 45 km severno od Kobenhavna. Kirsten, moja dolgoletna kolegica in prijateljica, je "sklicala" celoten danski ESP tim, ki me je pričakal pri njej doma. To je bilo prijetno presenečenje. Srečanje smo, poleg prijateljskega klepeta ob dobrih jedeh, izkoristili tudi za delo. Posodobili smo ESP portal z najnovejšo novico o naslednji ESP konferenci v Londonu. Nivaa je manjše mestece, ki leži ob ožini, od koder se lepo vidi švedska obala na drugi strani. Po večernem klepetu s Kirsten in njenim možem v njihovem prijetnem vrtu in ob okusnih jedeh na žaru in še okusnejših danskih jagodah (Bojan se jih kar ni mogel najesti)in po sprehodu v bližnji marini, sva se odpravila v bližnji kamp, kjer sva prenočila.
Sreda, 1,7,2009
V torek sva predvsem potovala proti Soli na jugu Norveške. Ta predel Norveške je drugačen. Tu je doma poljedeljstvo (žitarice)in nekaj živine se pase na pašnikih ob cesti.
V sredo sva načrtovala ogled glavnega mesta Oslo (z več kot 500.000 prebivalcev). Leži na koncu severnega dela Oslofjorda, obdan je z gozdom poraščenim hribovjem, kjer so razgledne točke na mesto in okolico. Je pomembno pristanišče in najstarejše skandinavsko glavno mesto.(1050)
Najprej sva si ogledala glavno atrakcijo mesta, park Vigeland, poimenovan po kiparju Gustavu Vigelandu, ki leži v mestnem Frogenparku na SZ mesta. 650 posameznih skulptur krasi Vigelandpark, ki jih je kipar ustvarjal dobrih 40 let. Samo na mostu stoji 58 bronastih skulptur, pod njim pa so skulpture otrok. Za mostom je velik vodomet, ki je obdan s skulpturami, ki opisujejo človekov živjenski ciklus. Za njim je belo stopnišče z številnimi skulpturami, na platoju pa je 17 m visok monolitni steber, na katerem se prepleta 2121 človeških teles, park pa se končje s skulpturo ki predstavlja kolo življenja, sestavljeno iz 7 povezanih človeških teles. Vse skulpture izražajo komunikacijo med osebami. Na severni strani pa je postavljena skulptura družine. Park krasi tudi več vrat, narejenih iz kovanega železa ki prikazujejo like človeških teles. Potrebovala bi več šasa, da bi si podrobneje ogledala vse, kar je tam razstavljeno. Dan je bil izjemno vroč, sonce nas je vse pregnalo pod senco dreves v parku.
Po predahu sva se odpravila do kraljeve palače, kjer so stražarji v strumnnem koraku oblečeni do grla in s kapo na glavi stražili palačo na tem pekočem soncu. Za palačo je vadila skupina mladih kraljevih gardistov vadila rokovanje s puško z bajonetom. Pot sva nadaljevala proti Nobelovemu inštitutu, kjer odločajo o nobelovem nagrajencu za mir.
Nato sva si ogledala še mestno hišo, ki stoji v bližini pristanišča. To je masivna z opeko obdana zgradba, z dvema stolpoma, v enem je 38 zvonov, ki pozvanjajo različne melodije. Na fasadi so reliefi in skulpture. Pred mestno hišo pa je prostoren trg s pogledom na pristanišče, obdan s skulpturami mater z otroki in dvema vodometoma.
Zaradi močnega sonca in vročine sva zaključila z ogledom mesta. Nekatere zanimive točke, ki pa so izven mesta sva pustila za najin naslednji obisk (zimsko športni center s skakalnico Holmenkolln, lepo razgledno mesto , Kon-Tiki, splav iz trsja, na katerem je norveški antropolog skupaj z petimi spremljevalci preplul Tihi ocean in s tem hotel dokazati, da so najbrž že v davninini ljudje potovali daljše razdalje (tudi preko ocenana) z enostavnimi plovili.) Prepsala sva na večjem postajališču za avtodome in kamijone ob švedski obali.
Spodnji del Norveške, južni del Švedske in na Danskem so velike plantaže okusnih jagod, ki jih ponujajo na vsakem koraku.
