ŠE ZADNJI UTRINKI IZ LAPONSKE

V sredo, 11.6.08, smo se preselili v izobraževalni center Vasatokka, kjer smo se pod budnimi očmi Eska in Laure v poznih večernih urah s kanuji preveslali 3 kilometre po jezeru do reke, se sprehodili do brzic in se vrnili k že pripravljenemu tabornemu ognju. Utrujeni, a zadovoljni in lačni smo se lotili peči hrenovke in pogasili žejo s kozarčkom dobre pijače.

Četrtek je bil namenjem zaključku in evalvaciji seminarja ter podelitvi potrdil. Nekaj udeležencev se je poslovilo, več kot 30 pa se nas je v petek udeležilo ekskurzije do norveškega pristaniškega mesteca Kirkenes, visoko nad polarnim krogom. Na poti smo se ustavili na najbolj severni točki EU, kjer smo si privoščili finsko kavo in dobili posebno potrdilo z žigom o tej točki. Pokrajina na Norveškem je povsem drugačna, saj tu ni dreves, je pa več travnikov, kjer se pase živina. Zvedeli smo, da država posebej nagrajuje tiste mlade, ki se po študijo vrnejo v te kraje in se ukvarjajo z živinorejo in kmetijstvom. Dan je bil oblače in zelo hladen. Hladno Barentsovo morje, leden veter in nizka temperatura je botrovala, da smo se vsi zavili v vsa mogoča oblačila, da bi lahko pojedli kosilo na lepi razgledni točki.

V soboto smo imeli ravno dovolj časa, da smo obiskali farmo severnih jelenov na samotni kmetiji v bližini Vasatokka. Poleg zanimivih običajev in navad smo se lahko mirno sprehajali med severnimi jeleni, jih hranili in božali. Povedali so nam, da te jelene uporabljajo tudi za vleko v zimskem času. Dan je bil lep, sončen in v poznem popoldnevu smo se odpravili na letališče v Ivalo.

Enajsdnevno potepanje po Laponski je bilo zares zanimivo in pestro. Noč iz petka na soboto sem prespala v Helsinkih in se preko Dunaja vrnila domov.

OBISK VASICE NELLIM OB JEZERU INARI

Nedelja, 8. junij. Danes imamo prost dan in smo obiskali laponsko vasico Nellim, ki leži le nekaj kilometrov oddaljena od ruske meje.

Laponci se delijo v tri večje skupine in so večina razkropljeni po skandinavskem polotoku (Norveška, Švedska, Finska in Rusija). Vseh skupaj pa jih je le še nekaj več kot 7000. Trudijo se obdržati svojo specifično kulturo, jezik in navade, pri čemer jim pomagajo tudi večinski narodi. Na žalost pravijo, da vse več mladih laponcev odhaja na študij v večja mesta in se ne vrača več.

Na poti nas je presenetil pravi sneg in hladen veter, a vseeno nam je bilo toplo ob glasbi, petju in predstavitvi laponskih oblačil in obrti. Na cesti skoraj ni avtomobilov in ljudi, zato pa so nas pogosto presenetili losi, ki so se pasli ob poti.
Doživeli smo torej zares poseben dan, ki smo ga delili z ljudmi iz vasice Nellim. Za pokušino si oglejte nekaj slik in video.

PREDSTAVITEV NACIONALNIH JEDI IN PIJAČ

V soboto zvečer smo po celodnevnem delu v delavnicah sprostili naš um in telo na "nacionalnem" srečanju, kjer so predstavniki držav predstavili tipične jedi in pijače. Bilo je kot na pravem banketu z veliko izbiro slanih in sladkih dobrot. Vsak je skušal prpričati ostale, da preizkusijo dobrote. Gostitelj je postregel s pečeno dimljeno sladkovodno ribo in mešano zelenjavo. Seveda ni manjkala tudi pesem in dobra volja. Več naj povedo slike same.

POLNOČNO SONCE V LAPLANDU

Tu je nekaj posnetkov iz prvega dne seminarja, ki poteka v mestu Inari in narave okrog nas.

LAPONSKA

V sredo zvečer smo prispeli na letališče Ivalo na Laponskem. No, naj se popravim, ni bil večer, čeprav so urini kazalci kazali na 21.30, saj so sedaj tukaj znane bele noči, ko sonce nikdar ne zaide, pač pa se stikata zahod in vzhod sonca. Slikala sem se s Pelin, kolegico iz Turčije.


Na poti do hotela ob jezeru Inari smo seveda lahko videli lose, ki se nemoteno pasejo ob cesti, ki je povsem drugačna od naših cest, na njej skoraj ni prometa.


Presenetil nas je tudi pogled na še delno zaledenela jezera v tem času. Vreme je bilo lepo, ne prevč mrzlo, zato smo lahko uživali ob pogledu na neokrnjeno naravo.

V hotelu Kultahovi, ki stoji ob večji reki, nas je čakala okusna večerja z ribami in zelenjavo. Bilo nas je le 10, saj ostalih 46 pričakujemo jutri.