Stavanger

Danes sva se preselila v Stavanger in se napačno parkirala, nakar je sledila multa 60 €.  Kriv pa je ChatGPT, ker je napacno pojasnil prometni znak. Vsak dan se učimo in napake poravnamo :).

Pred leti sva tu brez težav parkirala, zato sva mu zaupala. Preselila sva se v plačljivo parkirišče, kje lahko prespiš do 6 dni.

Danes je sivo oblačem dan s hladnim vetrom, med 9 in 16°C. Vsi so jesensko oblečeni s kapucami poveznjenimi na glavo zaradi vetra.

Tudi midva se ustrezno oblečeva in se peš odpraviva na ogled v mesto.

Mesto je živahno, saj se pripravlja na jtrijš i praznik tekmovanja jadrnic malega in velikega kalibra. Povsod so postavljene stojnice, ki bodo jutri obiskovalcem ponujale svoje dobrote.

Sprehodiva se najprej ob obali zaliva, kjer domujejo restavracije in trgovinice. V privezu je že nekaj velikih starih jadrnic, ki imajo opravka z urejanjem jadr na visokih jamborih. 

Jutri bodo demonstrirali, kako se mladi vadijo za delo na velikih jadrnicah.

Stavanger je tretje največje mesto na Norveškem (zaradi somestja s sosednjo občino Sandnes) ter upravno središče okrožja Rogaland.

Katedrala

Nahaja se na polotoku Stavanger na jugozahodu Norveške. Je staro mesto, saj je bilo uradno ustanovljeno leta 1125, ko je bila dokončana Stavangerjeva katedrala.

Nato se odpraviva popti staremu delu mesta, jedru z ozkimi ulicami in lesenimi hišami, ki so izredno slikovite.

Pišejo, da je jedro Stavangerja v veliki meri sestavljeno iz lesenih hiš iz 18. in 19. stoletja. So zaščitene in veljajo za del mestne kulturne dediščine. 

Zaradi tega sta mestno središče in notranje mesto ohranila značaj majhnega mesta z nenavadno veliko samostojnih hiš.

To očarljivo in prijetno mesto s 135.000 prebivalci že dolgo cveti kot središče ladjedelništva, konzerviranja rib in nazadnje tudi proizvodnje nafte na morju.

Stavanger je le streljaj od dveh najbolj

 osupljivih naravnih znamenitosti Norveške

 – Preikestolen (Pulpit Rock)

-  Kjeragbolten (Kjerag Boulder).

Je pa tudi le streljaj oddaljen od osupljivega 42 km dolgega Lysefjorda, obdanega s strmimi pečinami in gorami, ki se dvigajo več kot 1000 m visoko. 

Od tam sva ravnokar prišla, oba prejšnja pa sva obiskalla pred leti. Vredno obiska.

Gamle Stavanger ali Stari Stavanger je zgodovinsko srce mesta, kot  na reklamni razglednici, zato je priljubljena destinacija za obiskovalce. 

Na majhnem območju zahodno od mestnega pristanišča Vågen se nahaja približno 173 dobro ohranjenih lesenih konstrukcij, ki segajo vse do 18. stoletja. To je največja tovrstna zbirka lesenih stavb v severni Evropi.

Večinoma so to majhne, ​​barvite lesene hiše, ki jih je pred uničenjdm rešil mestni arhitekt Einar Hedén.

Danes še vedno služijo kot zasebni domovi, v njih pa so tudi številne umetniške galerije in butiki z ročno izdelanimi izdelki, priljubljeni med turisti.

Tu se malo ustaviva in ovekovećiva te lepote s telefonom. Pred trgovinicami pogosto stojijo mali troli, v folklori so to mitološka bitja iz severnoevropskih (nordijskih) pravljic. 

Pred eno so bili kar trije, pridružil pa se jim je še četrti. Kateri je najlepši? 

Poleg trolov so na različnih mestih kipi stoječih mož, 

Moški kipi v Stavangerju so del znamenite umetniške instalacije Broken Column (Prekinjeni steber) kiparja Antony Gormley. 

Predstavljajo 23 enakih figur v naravni velikosti, ki so ulite po umetnikovem lastnem telesu.

Kipi so visoki 1,95, izdelani so iz litega železa, ki je namenoma prepuščeno naravnemu rjavenju, zato jih domačini pogosto imenujejo »rjavi možje« ali »železni možje«.

Kipi so razporejeni po vsem mestu (na javnih in zasebnih mestih, v muzejih ter celo v zasebnih hišah). Postavljeni so tako, da tvorijo namišljen navpični steber. Vsaka skulptura stoji točno 1,95 m nižje od prejšnje glede na nadmorsko višino. 

Prvi kip se nahaja pri Umetnostnem muzeju v Stavangerju, zadnji pa stoji potopljen v vodi.

S svojo postavitvijo želijo spodbuditi raziskovanje mesta, predstavljajo vsakodnevno človeško življenje ter različne vidike bivanja—od vrveža v pristanišču do miru v zasebnih prostorov.

Če želite poiskati vse kipe, si lahko na lokalni turistični pisarni priskrbite zemljevid. Tokrat sva obiskala le 4 kipe.

Na obali sva videla poseben razstavni park različnih odpadnih kovinskih materialov, ki služijo kot osnova urbanim grafitarjem za ustvarjanje. Hkrati je prostor namenjem družinam z ozroki. 

Sprehod sva zaključila z obhodom jezerca, kjer kraljuje vodomet s pogledom na novi del mesta z nebotičniki.

Flørli, 4444 lesenih stopnic

Včeraj sva imela "žehto". Šla svva v marino in tam oprala oblačila. Toda  tudi tokrat nama ni uspelo uporabiti sušilca, ker je mlad par zakompliciral zadevo. Na srečo sva lahko posušila na soncu in večnem vetru na parkirišču.

Danes sva se že ob 5:55 vkrcala na ladjo in se odpravila do neverjrtne atrakcije v Lysefjordu. Karte za vožnjo je Bpjan kupil na spletu. 

Na eno stran sva vzela hitri čoln, ki vozi le 45 minut do Flørlija, za nazaj pa navaden trajekt, ki potrebuje za isto pot 1 uro 45 minut. Karte so zelo poceni.

Veselila sva se nenavadnega podviga, prehoditi 4444 stopnic navpično v breg.

Flørli je majhna vas na bregu fjorda, ki nima cest. Do nje je mogoče priti le s trajektom ali peš. Leži globoko v spektakularnem Lysefjordu, blizu velikih sten Kjerag. 

Flørli je priljubljen zaradi svojih 4444 lesenih stopnic, ki vodijo naravnost v goro. To so najdaljše leseno stopnice na svetu.

Pohod po stopnicah 4444 je tisto, kar naju je pritegnilo. Stopnice ležijo vzdolž dveh vodovodnih cevi, ki so služile elektrarni. Zraven so tudi tirnice, po katerih je voziček nekoč prevažal ljudi in materiale gor in dol po gori. 

Na polovici stopnic je Kabelnica, kjer stoji velik vitel, ki je nekoč vlekel voziček. Hoja po stopnicah, ki so oštevilčene vsake toliko časa, je precej naporna in utrudljiva. Dolga je 3,8 kilometrov, premaga pa višinsko razliko 740 m.

Sprva številke na stopnicah hitro naraščajo, kasneje pa vse počasneje, ker si že zadihan in greš počasneje.

Na vrhu stopnic, kjer je oznaka 4444, te čaka za "posladek še kakih 100 dodatnih.

Videoposnetek najinega podviga ;)

 Vendar, ko prispeš si srečen, da si na planoti z lepim jezerom in prekrasnim pogledom na fjord.

Skalnata planota je polna gladkih ovalnih shrbtov balvanov. Najprej sva na vrhu  pomalicala, kot vsi ostali in se nato odpravila okoli jezera. 

Sonce je ogrelo zrak in iz doline dvigalo meglo. Ko sva se naužila lepot tam zgoraj, se je bilo potrebno spustiti nazaj v dolino. 

Sledila sva oznakam, rdeči T, ki sp nakazovale pravo pot. Tai pa je prej kot enostavna, saj teče po gladkih hrbtih skal, po gozdu in ob hudourniku. Na kamnih pokritih s peskom se rado drsi. 

Palice so bile v veliko pomoč tako na poti navzgor, še bolj pa navzdol. Za pot gor sva porabila 1 uro in 50 minut, za dol pa malo več kot 2 uri. Prehodila sva 10 km.

Obvestila opozarjajo, da pot ni primerno za ljudi s hudo vrtoglavico. Stopnice so sicer  opremljene z leseno ograjo ali kablom, ki ju je treba ob vzponu oprijeti,.

Na poti sva srečala par iz Teksasa, no mož je bil po rodu Norvežan, s katerima sva prijetno pokramljala. 

Domov sva se vračalla šele ob 17:00, ker sva za vsak slučaj dodala eno uro, če bi nama šla hoja prepočasi. 

Ta podvig je bil kar izdaten za telo in dušo, a po opravljenem, sva bila oba zadovoljna, da sva uspela. 

Dalsnuten, razgledna točka ob Gandsfjordu v Sandnesu.

Včeraj dopoldne sva šla preverit, kdaj in kako se z ladjo odpraviti do slavnih lesenih stopnic v fjordu. Pri trajektu sva dobila vse informacije in tudi poiskala, kje bova prenočila v nedeljo.

Nato sva se po kosilu odpeljala do parkirišča, od koder vodi pot na Dalsnuten, priljubljen vrh ob Gandsfjordu v Sandnesu. Pravijo, da je popularen za družine in vse ostale pohodnike, ker je enostaven

Pot, bolje uhojena steza z občasnimi ploščatimi črnimi skrili ali pa lesenimi nastavki, da se izgogneš mlakam v dolini v primeru dežja, vodi najprej po ravnini mimo obeh manjših jezer. Zatem se začne vzpenjati proti vrhu med kamni ali pa po kamnitih stopnicah. Malo je bilo potrebno paziti, da ti ne zdrsne na gladkih balvanih.

Ves trud je poplačan, ko te zaobjame z vrha Dalsnutena (323 metrov nadmorske višine) fantastičen razgled na zaliv ob dveh mestih Stavanger in Sandness.

Za obisk vrha Dalsnuten je več možnosti. Najkrajša pot do Dalsnutena vodi po široki pohodniški poti, mimo Gramstadtjørna in skozi majhen gozd, kjer je občina Sandnes postavila zavetišča. Pohod se nadaljuje med dvema kamnitima ograjama, staro motiko, kjer so nekoč vodili ovce in krave na pašo. 

Mnogi se odločijo za drugo krožno pot, ki se začne pri Gramstadtjørni in gre proti zahodu proti Gandsfjordnu. 

Midva sva izbrala prvo, ki je lepo označena in po kateri so že stopali številni pohodniki.

Na vrhu je kamniti stolp z napisom. Tu se zbirajo tisti, ki želijo narediti posnetke na vse štiri strani neba. Vrh je prijetno ploščat, poln gladkih skal in visi 300 m v globino proti zalivu. 

Lepo se je tu sprostiti na skali in uživati v lepotah narave. 

Po povratku sva se odpeljala do parkirišča v bližini biatlonskega centra. Kmalu se nas je nabralo nekaj avtodomarjev na tej gozdni jasi. Noč je minila mirno in zbudilo naju je toplo sonce. :)

Včeraj sva napravila 10.000 korakov kot trening za jutrinšnji podvig po 4444 lesenih stopnicah. 

 

Po zahodni obali

Prespala sva na prostoru ob gozdni poti v bližini ceste. Po zajtrku sva nadaljevala vožnjo po zahodni obali, kjer sprva cesta spet izmenično potuje pol poti po predorih, pol pa zunaj. 

V drugem delu sva zavila na lokalno cesto, kjer so si v zadnjem delu sledila slikovita jezera na obeh straneh, eno za drugim, obdana s posebno slikovitimi skalnatimi grebeni balvanov. 

Vmes sva se ustavila v  Geoparku MAGMA, vdolini hudournika, ker sva si želela ogledati neko posebnost parka.

Poiskala sem zanimive podatke o tem.parku. 

Globalni geoparki UNESCO predstavljajo najpomembnejša geološka območja na svetu. Anortozit je prevladujoča vrsta kamnine v geoparku Magma in je redek na Zemeljskem površju. Vendar pa pogost na Luni, kjer predstavlja njena velika svetla območja.

Pred milijardo let se je območje, ki ga danes imenujemo geopark Magma, nahajalo približno 20 km pod Zemeljskim površjem, na dnu ogromnega gorovja, primerljivega z današnjo Himalajo.

 Ogromne sile, ki so povzročile nastanek gorovja, so povzročile, da so se nekatere kamnine stalile v magmo, ki se je zbrala v magmatski komori. Ko sta se tlak in temperatura znižala, se je magma strdila v nove vrste kamnin, vključno z anortozitom. 

Zemljina skorja se je erodirala in stara magmatska komora je zdaj vidna na površju. 

Edinstvena pokrajina Magma Geopark se ponaša z raznoliko in kontrastno pokrajino z razgibanimi klifnimi obalami, mogočnimi fjordi, golimi skalami in ​​globokimi dolinami. 

Geologija regije, katere zgodovina sega 930 milijonov let nazaj, je postavila temelje za pridobivanje železove rude iz ilmenita. Tu so še ostanki nekdanje železnice, ki je rudo tovorila do 9 km oddaljene obale.

A najzanimivejša je  skala, ki leži v bližini iLinepollena, na levi strani ceste. To je velik premični balvan, imenovan "Ruggesteinen".

Je največji premični kamniti blok v severni Evropi. Tehta 74 ton in ga je mogoče zibati z roko!  to sva preizkusila tudi sama in drži. Meni sicer ni uspelo, a Bojan ga je konkretno zazibal. 

Balvan je ledeniški eratik, ki ga je za seboj pustil ledenik, in se je po naključju znašel na tem prostoru. Velja za enega največjih zibajočih se balvanov na svetu.

Ruggesteinen je bil leta 1923 zaščiten kot prvo geološko ohranitveno območje na Norveškem. 

Zadnji del poti sva vozila po ravninskem obmorskem pasu, kjer se razprostirajo široka polja žota ali krompirja in pašniki posuti s kamenji, kjer se pasejo drobnica ali črnobele krave.

Temperatura se je danes gibala med 22 do16°C. Prognoza pravi, da bo še en teden lepega vremena, a bo vetrovmo. Nič novega za ta del sveta.

Ustavila sva se na parkirošču blizu obale, 30 km pred Stavangerjem, kjer bova prespala. Potrudila sva se poiskati prostor, saj se je tu zbralo že kar velikp avtodomov.

To ibmočje je priljubljeno kajtarjem, saj neprestano vleče iz Atlantika.o

To sva tudi lepo začutila, ko sva se idpravila do peščenega zaliva. 

Razburkano morje, hladen veter v laseh in sipine, to je na kratko opisana scena. Temperatura pa 14°C.