Do Malmoja

Včeraj je bil bolj jesenski dan, 17°C čez dan z rahlim pršenjem in vetrom. Ni naju motilo, ker sva se v glavnem vozila. Ustavila sva se le nekaj km pred dansko mejo. Tudi tokrat na parlirišču Citti parka blizu Flensburga. 

To je dvojnik prejšnjega parka. Parkirišče je bilo nabitopolno avtov in avtodomov. Opravila sva najnujnejši nakup in postorila vse z najinim avtodomom.

Danes pa nadaljujeva pot preko Danske v  Malmo.

Kot ponavadi bom poskusila povzeti najpomembnejše o delu džave, ki sva jo prevozola užila in že zapustila.

Severna Nemčijla se razteza čez obalna lobmočja med Severnim in Baltskim morjem. 

Gre za geografsko ravno, kolesarjem prijazno regijo, znano po svoji pomorski dediščini, zgodovinski Hanzeatski ligi in edinstveni kulturni identiteti, ki je močno odvisna od velike povezanosti z naravo. 

Regija je del Severnonemške nižine in je skoraj v celoti ravna, zaradi česar je neverjetno dostopna za kolesarjenje in pohodništvo.

Približno 20 % kopnega je zaščitenih kot naravne krajine, vključno z narodnimi parki, biosfernimi rezervati in obalnimi lagunami. Veliko je žitnuh polj in nasadov odličnih jagod.

Ceste so ožje in obdane z drevesi, zato ob njih prometni znaki opozorila možnosti nizkih krošenj. 

Klifasta obala z dolgimi peščenimi zalivi vključuje priljubljene otoke, kot je Sylt v Severnem morju (obiskala sva ga pred leti), Usedom in Rügen in letoviška mesta, ki se razprostirajo ob baltski obali. 

Severni Nemci, pravijo, so običajno opisani kot zadržani, tihi in s "suhim" smislom za humor. Običajno si vzamejo čas, da se odprejo, a sklepajo močno zvesta prijateljstva. 

Regija je zgodovinsko protestantska in prevladuje luteranstvo. 

Hanzeatska liga je bila tu prisotna, to je srednjeveški trgovski ceh, ki so ga vodila mesta, kot je Lübeck. Prinesel je ogromno bogastvo in politični vpliv v severna pristaniška mesta. 

Severne države – vključno z mestno državo Hamburg in državami, kot je Mecklenburg-Predpomorjanska – so doživele močno gospodarsko rast, pri čemer so dale prednost obnovljivim virom energije, pomorski trgovini in tehnologiji.  

Severnonemška kuhinja pretežno vključuje morske sadeže, lokalne ribe in različne krompirjeve jedi. 

Pogosto ponujajo Fischbrötchen (ribje sendviče), Grünkohl (ohljev ohrovt) in Kieler Sprotte (prekajena papalina). Od tega sva poskusila le ribji sendvič. 

V Lübecu slavi marcipan, ki je tu pregovorno najboljši. 

Voziva se po avtocesti, prečkava dansko mejo, se vmes ustaviva za kosilo na postajališču in nadaljujeva pot proti prvemu mostu Storebelt.

Danska je dežela otokov in posledično mostov. Imajo dolge čudovite obale in dele države, ki jih ločuje voda. Zaradi tega so mostovi nepogrešljiv del te dežele. 

Povezava Storebælt je sestavljena iz dveh mostov in predora za blak, ki tvori 18 km dolgo, fiksno povezavo med vzhodno in zahodno Dansko. 

Povezava Storebælt je dragulj med danskimi mostovi. Kot ponosen spomenik povezuje Zealand in Funen ter tvori prometno žilo med vzhodom in zahodom. 

Cesta in železnica čez Storebælt morata biti odprti 24 ur na dan – vse leto.

Povezava Storebælt je edinstven inženirski dosežek in ena največjih mostnih in predorskih konstrukcij na svetu. Povezava je nadomestila 3 trajektne proge na Storebæltu, vendar še vedno obstajajo trajekti čez Kattegat in čez vode med Lollandom in Langelandom.

Naslednji pa je znamenit Øresundski most. Do sedaj sva ga prečkala dvakrat. Je pravi posebnež po obliki, gradnji in uporabnosti.

Øresundski most je 16 km dolga kombinirana cestna in železniška povezava, ki povezuje Malmö na Švedskem in København na Danskem. 

Na sredini poti se prek umetnega otoka preliva v podvodni predor. 

Sestavljen je iz 8 km dolgega mostu, 4 km dolgega umetnega otoka (Peberholm) in 4 km dolgega predora (predor Drogden). 

Cestninske postaje se nahajajo na švedski strani mostu. Midva u.ava posebno naročnono za mostove, kar zmanjßa stroške.

Posebej impozanten je pogled nanj s Švedske strani. Sva ga že velikokrat slikala v dnevmi in večerni svetlobi. Upam, da ga uspeva še kdaj.

Ko sva sestopila z mostu, sva po nekaj kilometrih videla Malmo z njegovim posebnim belim zvitim stebrom. 

Parkirala sva na parkirišču blizu obale na obrobju mesta. Obala, ki se razteza id mesta pa skoraj do mostu je kit mravljišče. Tu so kolesatji, rolarji, sprehajalci po lepo urejenih poteh. Na zravnikih ob obali pa so pistavljena igrišča, kioski s pijačo, celo začasni oder za poketbe koncerte in vec ploščadi. Danes so na teh ploščafih plesali.

Najprej sva se pridružila latino skupini, ki je prisotne učila plesati merengue. Midva sva z veseljem sodelovala. Malo naprej pa sva zaplesala z veliko skupino plesalcev na temo lindsi hop in jive. 

Pa sva po dooolgem času spet osvežila najine malo zarjavele korake. Kljub vetru je bilo prav prijetno. 

V daljavi se je v sončnem zahodu bleščal stolp. 

Jutri pa morda odkolesariva v mesto, da obudiva spomine nanj.