Po zahodni obali

Prespala sva na prostoru ob gozdni poti v bližini ceste. Po zajtrku sva nadaljevala vožnjo po zahodni obali, kjer sprva cesta spet izmenično potuje pol poti po predorih, pol pa zunaj. 

V drugem delu sva zavila na lokalno cesto, kjer so si v zadnjem delu sledila slikovita jezera na obeh straneh, eno za drugim, obdana s posebno slikovitimi skalnatimi grebeni balvanov. 

Vmes sva se ustavila v  Geoparku MAGMA, vdolini hudournika, ker sva si želela ogledati neko posebnost parka.

Poiskala sem zanimive podatke o tem.parku. 

Globalni geoparki UNESCO predstavljajo najpomembnejša geološka območja na svetu. Anortozit je prevladujoča vrsta kamnine v geoparku Magma in je redek na Zemeljskem površju. Vendar pa pogost na Luni, kjer predstavlja njena velika svetla območja.

Pred milijardo let se je območje, ki ga danes imenujemo geopark Magma, nahajalo približno 20 km pod Zemeljskim površjem, na dnu ogromnega gorovja, primerljivega z današnjo Himalajo.

 Ogromne sile, ki so povzročile nastanek gorovja, so povzročile, da so se nekatere kamnine stalile v magmo, ki se je zbrala v magmatski komori. Ko sta se tlak in temperatura znižala, se je magma strdila v nove vrste kamnin, vključno z anortozitom. 

Zemljina skorja se je erodirala in stara magmatska komora je zdaj vidna na površju. 

Edinstvena pokrajina Magma Geopark se ponaša z raznoliko in kontrastno pokrajino z razgibanimi klifnimi obalami, mogočnimi fjordi, golimi skalami in ​​globokimi dolinami. 

Geologija regije, katere zgodovina sega 930 milijonov let nazaj, je postavila temelje za pridobivanje železove rude iz ilmenita. Tu so še ostanki nekdanje železnice, ki je rudo tovorila do 9 km oddaljene obale.

A najzanimivejša je  skala, ki leži v bližini iLinepollena, na levi strani ceste. To je velik premični balvan, imenovan "Ruggesteinen".

Je največji premični kamniti blok v severni Evropi. Tehta 74 ton in ga je mogoče zibati z roko!  to sva preizkusila tudi sama in drži. Meni sicer ni uspelo, a Bojan ga je konkretno zazibal. 

Balvan je ledeniški eratik, ki ga je za seboj pustil ledenik, in se je po naključju znašel na tem prostoru. Velja za enega največjih zibajočih se balvanov na svetu.

Ruggesteinen je bil leta 1923 zaščiten kot prvo geološko ohranitveno območje na Norveškem. 

Zadnji del poti sva vozila po ravninskem obmorskem pasu, kjer se razprostirajo široka polja žota ali krompirja in pašniki posuti s kamenji, kjer se pasejo drobnica ali črnobele krave.

Temperatura se je danes gibala med 22 do16°C. Prognoza pravi, da bo še en teden lepega vremena, a bo vetrovmo. Nič novega za ta del sveta.

Ustavila sva se na parkirošču blizu obale, 30 km pred Stavangerjem, kjer bova prespala. Potrudila sva se poiskati prostor, saj se je tu zbralo že kar velikp avtodomov.

To ibmočje je priljubljeno kajtarjem, saj neprestano vleče iz Atlantika.o

To sva tudi lepo začutila, ko sva se idpravila do peščenega zaliva. 

Razburkano morje, hladen veter v laseh in sipine, to je na kratko opisana scena. Temperatura pa 14°C.