Danes zapuščava Stavanger z okolico. Na poti sva si ogledala tri točke. Dan je siv, pripravlja se na dež, zato vtisi niso tako sončni, a vseeno zanimivi.
Tu so na ograji razstavljene slike 24 svetilnikov na tem območju.
Nesreča se je zhodila 27. marca 1980 na naftnem polju. Pevrnila se je polpotopna vrtalna ploščad Alexander L. Kielland, ki se je uporabljala kot nastanitvena ploščad.
Med hudim neurjem se je odtrgala ena od njenih petih nog, zaradi česar se je prevrnila. To je najhujša industrijska nesreča na Norveškem po drugi svetovni vojni.
Bakreni spomenik, odkrit 20. marca 1986, tehta približno pet ton in meri šest metrov v dolžino. Pretrgan členek verige simbolizira tako strukturno okvaro, zaradi katere se je ploščad prevrnila, kot tudi strta življenja žrtev in njihovih družin
V nadaljevanju sva obiskala prazgodovinsko jamo v Vistehole nekje na samem. To je najbolj znana naselbina iz kamene dobe na Norveškem.
Krajani jo poznajo pod imenom Svarthålå (»črna luknja«).
Na koncu sva si ogledala še bazen, ki ga je izvedel Lions klub. Stoji na obali in le dober meter od morja.
Na koncu sva želela napolniti plin, a avtomat ni sprejel naše plačilne kartice. Potrebno bo počakati do Osla.
Najprej obiščeva prvi svetilnik v Tungenesu, ki je bil prvič prižgan leta 1828. Po podatkih je bil.namen svetilnika označevati pristop k Byfjordenu.
To plovno pot je bilo v temi težko najti. Preden so prižgali svetilnik, so imele ladje le nekaj oznak za navigacijo. Večina kapitanov se je zato poskušala izogniti plovbi po temi.
Ker pa je ribolov sleda potekal pozimi, pogosto niso imele druge izbire, kot da plujejo ponoči. Zaradi tega je Komisija pristanišča Stavanger (Stavanger Havnekommisjon) sprejela ukrepe za osvetlitev svetilnika.
Prvi svetilnik v Tungenesu pravzaprav ni bil svetilnik v običajnem pomenu besede, temveč je bil sestavljen iz nekaj tankih lojnih sveč, ki so bile prižgane v oknu zasebne rezidence ob Tungevågenu.
Naslednje si ogledava znamenito spominsko obeležje. To je stavangerjski spomenik nesreči Alexanderja Kiellanda, lokalno znan kot Brutt Lenke (Pretrgana veriga).
Naahaja se v Måkebergetu. Ustvaril ga je Johannes Bloch Hellum. Na skalnati steni pod spomenikpm so plošče z imeni 123 žrtev zaradi zrušitve platforme na morju leta 1980.
Od 212 članov posadke na krovu jih je življenje izgubilo 123, kar je eden najtemnejših dni v zgodovini norveškega naftnega in plinskega sektorja.
Spomenik je miren in temačen kraj za razmislek.
Informativna tabla pojasnjuje podatke. V mezolitiku – pred približno 6.700 do 8.900 leti – je bila jama dom eni ali več razširjenim družinam. Točno število prebivalcev ni znano, vendar ocene kažejo, da je vsaka razširjena družina štela od 10 do 20 članov.
Prav tako ni znano, od kod so ti ljudje prišli, vendar je območje Jæren verjetno naseljeno že vsaj 11.000 let.
Prespala bova ob športnem igrišču na poti proti Oslu.
.
Ni komentarjev:
Objavite komentar