Petek, 19.4.13, Vulcano Sulfatara

Zadnji cilj letošnjega potepanja je bi ogled zanimivega ugaslega vulkana v bližini Napolija (zahodno). Krater leži v ravnini mesta Pozzuoli, približno 300 m premera. Po celotnem kraterju uhajajo vroči žvepleni plini (160 stopinj C) na enem koncu so manjša jezerca z brbutajočo vroco blatno vodo (140 stopinj C) kamorkoli pobrskaš se kruši žveplen zlepljen pesek in čutiš vročo krhko kamenino. Po celem pobočju se dviga kondenzirana para, tako da daje vtis živega vulkana. V preteklosti so tu kopali žveplo, imeli termalne toplice, zdravljenje z vročim blatom in žveplenimi plini in celo naravo savno. Celotna Flegrejska polja se občasno dvigajo in spuščajo, zato to področje vulkanologi stalno spremljajo tudi zaradi bližnjega Vezuva, ki je oddaljen le slabih 20 km. Čudila sva se, kako gosto poseljeno je to gotovo nevarno področje. Hiše stojijo na robu kraterja.
Polna vtisov s tega potovanja, sva komaj čakala, da se umakneva gostemu prometu in se odpravila čez Apenine ob Mirnejši Jadranski obali proti domu. Še ena noč in sva doma. Vsak konec je tudi začetek. Kam naslednjič?

Četrtek, 18. April, Oliveri

Pred odhodom na celino, italijanksi škorenj, sva si ogledala bližnjo laguno, ki leži pod visokim skalnatim grebenom. Peščen jezik sega 1 km v morje. Tik pod navpično steno pa ležijo tri majhna jezerca. Zanimiv in nenavaden naravni pojav, ko en kilometer dolg ozek peščen jezik sega v morje. Za spomin sva nabrala veliko lepih kamenčkov, ki jih je tu veliko in nek domačin nama je pokazal nenavadno simbijozo dveh živali, posebnega sinjemodrega prozornega mehkužca, podobnega drobcenemu srfu z jadrom (3 / 5 cm velik), ki jih valovi prinesejo iz bližnjih otokov. Puščajo močno modro barvo. Bojan je seveda obvezno preveril toploto siciljanskega morja in ugotovil, da se z malo kurajže že da zaplavati.
To je tudi bil najin zadnji postanek pred odhodom na trajekt. Imela sva srečo, saj je trajekt odplul le tri minute po vkrcanju. Blizu Paestuma sva naletela na še vedno zaprt kamp, ki pa nama je vendarle ponudil zatočišče za eno noč. Velika večina kampov je odprta šele v maju mesecu ali kasneje.

Sreda, 17.4.2013, Corleone, Cefalu

V jutranjem času sva se odpravila v notranjost otoka. Nekaj kilometrov od obale se pokrajina spremeni. Čeprav le na okoli 500 /600 m n.m. Je podobn visokogorskim planinam, pokrajina je valovita, posuta s pašniki in zelenimi polji. Peljala sva se skozi vas Piano d' Albanese, ki leži le 30 km od Palerma, kjer sva videla dvojezične napise na prometnih znakih in poprašala, zakaj. Povedali so nama, da je to grško albanska avtohtona manjšina, ki skrni za svoj jezik. In kulturo in v šoli se kot materni jezik učijo albanščino. Pot sva nadaljevala skozi Corleone, ki naj bi bil po filmskem zapisu rojstni kraj dona Corleonea, sicer pa manjši kraj.
Občudova sva res lepo zeleno valovito pokrajino, obdano z večjimi skalnatimi hribi, na pašnikih črede krav, ovac in koz, ki se je vlekla še naslednjih 100 km , ko se nato spustiš spet do obale. Cela severna Sicilija je precej hribovita in visoki hribi segajo do morja. Je pa tudi bolj poraščena.
Najin daljši postanek je bil v mestecu Cefalu. Za razliko od ostalih velikih mest je to manjše, slikovito, romantično mestece z pisanimi hišami in lepim zalivom. Że od daleč opaziš sredi mesta ogromno cerkev, nad mestecem pa se dviga skalnat greben. Zgleda, da je turistično dobro znano, saj ga je že v tem času obiskalo veliko turistov. Všeč so nama bile zanimiva hišna pročelja, ki gledajo proti zalivu, ozke tlakovane ulice s trgovinicami in sprehajalna promenada ob plaži. Ogledala sva si zanimivo srednjeveško pralnico, ki leži pod hišami, skozi njo pa teče potok.
Po sprehodu skozi mirno, prijetno mestece sva si privoščila za te kraje značilno granito, drugačno, kot smo jo navajani, je gosta in jo ješ z žličko.
Kampirala sva v 80 km oddaljenem kampu vkraju Oliveri. Reccija je bila po 20.00 że zaprta, zato za zamudnike pustijo vrata v kamp priprta, da lahko vseeno vstopijo. Kamp je lepo urejen in leži ob Lagunidi Tindari.

Torek, 16.4.2013, Palermo

Zjutraj sva se peš odpravila do najbližje avtobusne postaje in se odpeljala do zgodovinskega centra (centro storico) mesta. Palermo je kot vsako drugo miljonsko mesto prepolno prometa in hrupa. Zdi se skoraj neverjetno, da je to na otoku. Posebej previden moraš biti pri prehodu čez cesto, kjer ni semaforja, saj med avtomobili brzijo vespe in motoristi. Res pa je, da so vozniki prijazni in se ustavijo, če vidijo, da želiš prečkati cesto. Ta zgodovinski center je kar velik, v dolžino več kot 2 km, poln zgodovinskih stavb, cerkva in spomenikov. Je turistično dobro obiskan, saj je bilo na ozkih ulicah polno turistov že sedaj v aprilu. V celem dnevu sva si ogledala nekaj pomembnejših točk, naj omenim le nekatere:
- velika bela Fontana Pretorija z mnogimi razgaljenimi kipi, zaradi katerih je ta trg dobil vzdevek Piazza della Vergonia.
- cerkev San Cataldo, arabsko/normanski stil s tremi rdečimi kupolami,
- cerkev Santa Caterina bogato okrašena z lesenimi reliefi,
- park z zanimivimi ogromnimi fikusi v Piazza Marina,
- ogromno katedralo, ki odseva arhitektonske vplive vseh pomembnejših osvajalcev Sicilije
- centralni del starega dela Quatro canti, križišče označeno s štirimi okrašenimi vboklimi fasadami, ki označujejo štiri dele mesta,
- zanimiv je bil sprehod po ozki ulici s tržnico, pogosto sva videla skupine zagretih kvartopircev.
Naredila sva tudi par ovinkov izven najbolj turističnih ulic in videla tudi manj všečni obraz mesta, nevzdrževane stavbe, razpadajoče fasade, podrtije, zanemarjena okolica, kupi smeti, ki čakajo na očitno redek odvoz.
Bil je lep sončen dan, a ko je povlekel veter, je bilo kar hladno

Ponedeljek, 15.4.2013, San Vito lo Capo, Palermo

Danes sva se odpravila proti severu Sicilije. Najprej sva se ustavila na SZ rtu otoka, imenovanem San Vito lo Capo. Pokrajina je tu drugačna kot na jugu. skoraj 1000 m visoki skalnati grebeni se dvigajo čisto ob morju. skalnati grebeni hribov so bogati z marmorjem, zato so celotNa pobočja polna kamnolomov. Zadnjih nekaj kilometrov pred rtom se odpre prekrasen pogled na zalive z dolgimi peščenimi plažami z visokimi strmimi skalnatimi hribi v ozadju. Po nekaj kilometrih neposeljene doline, se odpre raven zaliv z dolgo peščeno plažo, mestecem z nizkimi stavbami, na videz zaspano naselje, ki pa je polno majhnih hotelov in " bed&breakfast" ponudb, torej ni prav klasično turistično naselje, zagotovo pa v času sezone polno turistov. V tem prelepem okolju bi prav z veseljem preživela cele počitnice.
Iz slikovite idile sva se odpravila proti Palermu in se v popoldanskem času ustavila na parkirišču za avtodome na obrobju mesta. Do postajališča je potrebno voziti kar do 4 km po zelo prometnih ulicah (brez GPS praktično ne bi šlo). Parkirišče je kar dobro obiskano in ponuja tudi sanitarije in tuš s tolo vodo ( za dolačilo 1€). Nad parkiriščem se dviga Monte Pelegrino, kamor sva se odpravila kar peš, saj je za avtobusni prevoz bilo že prepozno. Na hrib vodi poleg ceste tudi zanimiva serpentinasta pot, kjer sva srečala nekaj rekreativcev, tekačev in kolesarjev. Na višini čez 350 m, se odpre prekrasen pogled na Široko gosto naseljeno področje Palerma in zaliv.

Nedelja, 14.4.2013, Valle dei Templi, Agrigento, Vulcanetti di Macalube

Najina prva destinacija je bila Dolina templjev (Valle dei templi, v bližini Agrigenta), njihovi nastanki segajo v 6. st. BC za časa grške vladavine otoka. Templji so bili del velikega mesta (200.000 prebivalcev v 5. st.). To je pravi sprehod skozi čas, saj je dolina templjev dolga dva kilometra. Ta dolina templjev je v bistvu vzpetina nad dolino pod mestom Agrigento. Toliko ostankov iz grških časov je videt le malokje. Stari Grki so vedeli, kam postaviti pomembne objekte z lepim in pomembnim razgledom na vse strani, proti morju in hribom. Tu sva napravila kar precej slik in video posnetkov in se po skoraj treh urah vživljanja v staro zgodovino v lepem sončnem dnevu skrila pred vročim soncem v kamper in se odpeljala na ogled druge zanimive posebnosti nekaj kilometrov stran, Vulcanetti di Mocalube. To je geološki pojav, ko sredi travnikov iz zemlje uhajajo plini in z njimi voda in blato. Na par sto m2 velikem območju sredi travnikov leži griček strjenega glinenega blata, ki prihaja iz zemlje. Zgleda kot veliko majhnih vulkančkov, iz katerih počasi brbota namesto lave, blato, voda in plin. Do. Naslednjega kampa pred Marsalo, sva spet občudovala zanimivo pokrajino, ki na tem delu spominja na visokogorkse pašnike.

Sobota, 13.4.2013, Caltagirone, Piazza Armerina

Cilj današnjega dne je bil kamp pri Agrigentu z vmesnima postankoma v Caltgirone in Piazza Armerina, v notranjosti Sicilije. Caltagirone je staro mesto, ki leži na vrhu strmega hriba in po njegovem pobočju. Znano je po živobarvni ročno izdelani keramiki in strmem stopnišču (142 stopnic), Scalinata di Santa Maria, ki vodijo do cerkve na vrhu hriba. Stopnice so pokrite z temno vulkansko kamnino, pokončen del stopnice pa je okrašen s keramičnimi ploščicami različnih motivov. Vzdolž stopnic in v ulicah poleg njih so mnogoštevilne trgovinice, ki ponujajo keramične izdelke vseh vrst in velikosti.
Nadaljevala sva pot po lepi siciljanski pokrajini, valovita zela polja s pšenico po vseh hribčkih in dolinah, lepi razgledi po pokrajini, cesta se vije po vrhovih dolin na viaduktih, tako da je razgled resnično lep. V daljavi pa kraljuje visoka s snegom pokrita Etna, prava razglednica. Ustavila sva se v Piazza Armerina, kjer sva si ogledala Villo Romano del Casale, ki leži nekaj kilometrov stran od mesta. Vila, bolje rečeno velik lovski kompleks stavb, okoli 3500m2 površine prostorv je bila zgrajena v 4. stoletju. V 12. stoletju je vilo zasul zemeljski plaz in so jo odkrili šele v 19. stoletju, za oglede pa je bila odprta šele v 20. stoletju. Razdeljena je v štiri sekcije, od termalnih kopeli, elipsastega notranjega dvorišča, jedilnega dela, sob za goste in lastnikovih delov hiše pa do bazilike. Vsi prostori so tlakovani s prekrasnimi mozaiki, ki so jih izdelali severno afriški umetniki in tematsko prilagojeni uporabi prostorov, večinoma pa prikazujejo različne živali, mitološke in zgodovinske zgodbe, vsakdanje življenje, vse pa okrašeno z različnimi ornamenti. Posebej zanimive so teme o lovu divjadi na različnih koncih sveta, atrakcija so tudi tako imenovane "ragazze in bikini", ki pa v resnici predstavljajo atletinje različnih disciplin. Zanimivo je, da so že v tistih časih cenili in lahko privoščili tako lepo urejene in bogato tlakovane in s freskami okrašene .

Petek, a12.4.13, Valetta, Malta

Petek, 12.4.13, Valetta, Malta
Zadnji dan trodevnega obiska Malte, sva namenila ogledu glavnega mesta Malte, Valetti. Za ogled mesta sva imela dovolj na voljo nekaj ur do odhoda trajekta, saj nisva obiskala muzejev. Valetta je le del gosto poseljenega območja in leži na največjem polotoku razgibanega zaliva ob pristanišču. Že v tem času so bile ulice polne turistov in skupin, ki so si z vodiči ogledovali znamenitosti. Mesto in država imata bogato in burno zgodovino, kar se vidi po mnogih obrambnih obzidjih in trdnjavah. Cel otok so si skozi čas podajali in lastili mnogi osvajalci. Vsi so pustili svojo sled v arhitekturi, jeziku, imenih mest in kulturi nasploh. Samostojna je od leta 1964.
Imela sva srečo, da sva lahko opazovala dogodek, ko po stari tradiciji v pristaniščih s streom iz topa oznanijo točen čas ob 13. uri. Na ta način so včasih pomorščaki uravnavali svoje ure, ko so potovali po svetu. Dgodek je pospremil zanimv napovedovalec v vojaški uniformi, ki je bogato opisal zgodovino Valette. Z obzidja sva napravila nekaj zanimivih panoramskih posnetkov.
Po dveh urah mirne vožnje s katamaranom sva prispela nazaj na Sicilijo.

Torek, 9.4.13, Noto in Ragusa

Torek, 9.4.13, Noto, Ragusa
Zapustila sva kamp in šla na ogled Nota, ki slovi kot najbolj baročno mesto na Siciliji. Obiskala sva ga po nasvetu prijaznega lastnika kampa, ki se je ves čas trudil z informacijami in nasveti. Dal nama je tudi nekaj svojih limon iz sosednjega nasada. Na tem območju je ogromno limonovih nasadov, drevesa se šibijo pod sadovi.

Pot sva nadaljevala proti Ragusi, oziramo Ibli, staremu delu Raguze. Izza ovinka se ospre pogled na slikovito mesto na dveh strmih pobočjih, vključeno v Uneskovo dediščino. Sprehodila sva se po strmih stopniščih in kar nisva mogla nehati slikati zanimive panorame, a sva se kljub temu morala odpraviti do naslednjega kampa čim bližje mestu Pozzallo, kjer je odhod trajekta na Malto. Presenetljivo je, da v okolici Pozzalla, ki je izhodišče za odhod na Malto, nisva dobila nobenega odprtega kampa v tem času. Pristala sva v 35 km oddaljenem kampu Scarabeo v bližini Marina di Ragusa. Kamp je zelo lepo urejen, vsak ima svoje lastno stranišče, topla voda. Že po telefonu so nama ponudili tudi prevoz do trajekta, kamor bi sicer zelo težko prišla, saj kamperja nimaš kje varno pustiti v pristanišču.

Torek, 9.4.13, Noto in Ragusa

Torek, 9.4.13, Noto, Ragusa
Zapustila sva kamp in šla na ogled Nota, ki slovi kot najbolj baročno mesto na Siciliji. Obiskala sva ga po nasvetu prijaznega lastnika kampa, ki se je ves čas trudil z informacijami in nasveti. Dal nama je tudi nekaj svojih limon iz sosednjega nasada. Na tem območju je ogromno limonovih nasadov, drevesa se šibijo pod sadovi.

Pot sva nadaljevala proti Ragusi, oziramo Ibli, staremu delu Raguze. Izza ovinka se ospre pogled na slikovito mesto na dveh strmih pobočjih, vključeno v Uneskovo dediščino. Sprehodila sva se po strmih stopniščih in kar nisva mogla nehati slikati zanimive panorame, a sva se kljub temu morala odpraviti do naslednjega kampa čim bližje mestu Pozzallo, kjer je odhod trajekta na Malto. Presenetljivo je, da v okolici Pozzalla, ki je izhodišče za odhod na Malto, nisva dobila nobenega odprtega kampa v tem času. Pristala sva v 35 km oddaljenem kampu Scarabeo v bližini Marina di Ragusa. Kamp je zelo lepo urejen, vsak ima svoje lastno stranišče, topla voda. Že po telefonu so nama ponudili tudi prevoz do trajekta, kamor bi sicer zelo težko prišla, saj kamperja nimaš kje varno pustiti v pristanišču.

Četrtek, 11. 4.13, Mdina, Rabat, ...

Današnji dan sva namenila obisku severnega dela otoka Malta prav tako s Današnji dan sva namenila obisku severnega dela otoka Malta prav tako s Hop on Hop off avtobusom. Najprej sva se s kremo zaščitila pred soncem, saj je v tem času tu že precej močno. Tokrat sva imela pred seboj cel dan, zato sva lahko načrtovala več postankov.
Najprej sva se sprehodila skozi San Anton Garden do predsedniške rezidence, ker stojijo kipi vseh predsednikov. Naslednja postaja je bila v kraju Mosta, kjer stoji cerkev s tretjo največjo kupolo na svetu. Znana je po tem, da je leta 1942 skozi kupolo padla nemška letalska bomba, direktno v sliko Jezusa na steni, prav v času maše. Ker ni ekspodirala in ker nihče ni bil poškodovan, smatrajo, da je bil to čudež. Pilot se je po vojni prišel opravičit meščanom, saj je bila bomba namenjena bižnjemu angleškemu letalskemu oporišču.
Naslednji postanek je bil daljši, saj sva si ogledala Mdino in Rabat. Mdina je prejšnja prestolnica ( do 16. stoletja), danes pa jo imenujejo tiho mesto, saj v njem živijo le še njeni prebivalci. Arhitekturno zelo zanimivo staro mesto z oskimi ulicami, mogočnim obzicjem in lepimi starimi stavbami. Čez cesto je mesto Rabat, znano po katakombah, ki za razliko od rimskih, niso služile za skrivanje, pač pa le pokopom umrlih. Ogledala sva si San Paul's katakombe, ki so razvejane, z mnogimi ozkimi hodniki in nišami v stenah, vseh velikosti, tudi veliko tistih za otroke, ki so v tistih časih pogosto umirali. V ceno vstopnice (5€) je vključen tudi dober zvočni vodič.
Nato sva se za krajši čas ustavila v znanem Zlatem zalivu ( Golden bay) ,ki je znan po veliki peščeni plaži, zlate barve in v Buggiba Square, kjer je v bližini nasedla ladja sv Paula. Po njem se imenuje mali otoček.

Sreda, 10. April,13, Malta

Po zgodnjem vstajanju naju je minibus od kampa odpeljal do Pozzalla, kjer sva se vkrcala na katamaran za Malto. Po 1,5 ure vožnje sva prispela v Valleto. Na ladji smo imeli vajo reševanja, ki se baje izvaja le enkrat letno.
S taksijem sva se odpeljala do najinega hotela v Sliemi in se takoj odpravila na ogled s Hop on - Hop off avtobusom na ogled južne polovice otoka. Avtobus pelje mimo najzanimivejših toč in ima audi vodič. Izbrala sva si 3 zanimive postanke: Marsaxlokk - slikovita ribiska vasica, Blue Grotto - modre jame v morskih pečinah, Hagar Qim in Mnjadra temples - svetišča stara okoli 5000 let, neznanega ljudstva, narejena iz velikih apnenčastih kamnov. Oblika svetišča je bolje ohranjena kot Stone henge, zato si lažje predstavljaš kako so izgledali prostori. Ogledala sva si tudi muzej, ki prikazuje zgodovino odkrivanja tega svetišča.
Po napornem dnevu sva zvečer v trenutku padla v spanec.

Ponedeljek, 8. april, Siracusa

Dopolndne sva se odpravila v 35 km oddaljeno Siracuso. Namen ogleda je bil stari del mesta, Ortigia, ki leži na otoku. Z mestom je povezana s tremi mostovi. Kamper sva parkirala na že omenjenem bivšem postajališču za avtodome. Najprej sva si ogledala arhitektonsko zanimivo cerkev, v obliki mnogokotnika s kraki in visokim stožcastim stolpom (cc 60 m), ki viden daleč naokoli. Posebnost te cerkve je tudi, da je v notranjosti okrogla, v njej sta v dveh nadstropjih dve veliki cerkvi, v zgornji cerkvi se nad njo dvoga širok in visok votel stožec. Nato sva odšla do arheološkega področja, ki je najbolj znano po grškem gledališču, rimskem amfiteatru, jamah, kjer so kopali kamenje za gradnjo mesta in Arhimedovi grobnici. Arhimed je bil tu roejn in tudi pokopan.
Peš sva se ospravila do približno 2 km oddaljene Ortigie, kjer sva pohajkovala po starih meztnih ulicah in trgih. Zanimiv je trg Duomo z impozantno peščene barve kamnito cerkevijo, ki v notranjosti spominja na grške templje in ni posebej okrašena. Sprehodila sva se po prehajališču ob morju do rta, kjer stoji utrdba, a je zaprta za javnost ( vojaški objekt).
Ko sva se vračala, sva sla mimo akvarija, kjer naletela na park s štirimi res ogromnimi drevesi, ki so privabljale mimoidoče, saj takih dreves še nisva videla. Težko jih je opisari, saj so posebne oblike, imajo velike zračne korenine, ki kot kapniki padajo iz ogromnih vej proti tlom. Ko se dotaknejo tal, postanejo del debla s koreninami. Slika bolje razloži to čudo. Najbolj nenvadno pa je, da je to drevo v bostvu fikus, kot sta nama razložila delavca akvarija.

Nedelja, 7. april, Etna

Takoj po zajtrku sva se odpravila proti Etni (3320). Do parkirnega prostora na višini 1900 m vodi lepa a kar strma in ovinkasta cesta. Za razliko od prejšnjega dne, ko sva jo iz Taormine videla v celoti, je bila danes nad 2000 m v megli, ki se je občasno privlekla tudi do parkirišča. Kljub temu, da sva se nisva z žičnico odpravila višje, nama ni bilo žal, saj prav v bližini tega parkirišča stoji nekaj kraterjev (Silvestre jih imenujejo), ki so nastali na pobočju matere Etne 2001. Že na poti navzgor in navzdol po južni strani vidiš kilometre in kilometre ostankov lave, ki se je valila proti morju.
Presenečeno sva opazovala, kako ljudje še vedno živijo v hišah, ki ležijo med ostanki lave, vmes pa vidiš ostanke hiš, ki jim lava ni prizanesla. Etna nima le enega kraterja, pač pa je njeno pobočje podobno spužvi, s mnogoštevilnimi majhnimi kraterji. Iz Etne se ves čas kadi in skoraj vsako leto na kakšnem koncu priteče lava.
Vzela sva si par ur za ogled kraterjev Silvestri, ko se je popoldne megla razkadila videla tudi snežena pobočja proti vrhu Etne. Na Etni se da tudi smučati, saj imajo tu tudi smučarske žičnice.
Na tej višini je že precej hladno (4 C), padlo je celo nekaj snežink. Na Etno se je pootrebno odpraviti s tolimi oblačili in primerno obutvijo.
Spustila sva se minmo Catanie proti Siracusi, kjer sva ugotovila, da informacije na internetu niso zanesljive, saj postajališče za avtodome, ki naj bi bilo dobro opremljeno, danes ne obstaj več. Tu je le še parkirišče. Prvi najbližji možni kamp je v 32 km oddaljenem Notu. Na ogled Sirakuze se bova morala vračati jutri.

Sobota, 6. april, Taormina

Po zajtrku sva se odpravila do zanimivega mesteca na polotoku, Tropea, ki leži na pečini nad morjem. Čeprav ni daleč stran, pa pot do njega vzame veliko časa, saj se vije po zalivčkih, po vaseh, gor in dol, se vzpenja in pada. Tropea je zanimivo slikovito morsko mesto na pečini, kjer so stavbe zgrajene v skalo na samem robu, 40 metrov nad morjem. Nenavadno zanimiv je pogled iz obale na mesto.
Pot sva nato nadaljevala do Ville S. Giovanni, kjer sva se vkrcala na trajekt, ki pelje na Sicilijo. Vožnja traja le dobrih 15 minut. Iz Messine sva nadaljevala po avtocesti do najine prve destinacije na tem otoku, Taormine.
Ker je mesto visoko na pobočju, s kamperjem ne moreš do njega, pač pa se odpraviš tja z žičnico. Najprej sva poiskala parkirni prostor, kar je v teh obmorskih krajih kar loterija, četudi še ni prava sezona. Uspelo nama je dobiti prostor za kamper na parkirišču, kjer so nam ponudili tudi možnost nočenja, seveda brez ostalih uslug kot sta voda, WC ali elektrika. Odločila sva se, da ostaneva in sva se odpravila v mesto.

Ogled sva začela na najbolj impozantni in znani točki, Teatro Greco, ki stoji na najlepši lokaciji mesta, saj ponuja enkratni razgled na vse strani, posebej pa na vulkan Etna. Mesto ima bogato zgodovino, zelo slikovito, veliko majhnih trgov z razgledom na morje, majhnih ozkih uličic, kjer je mnogo lokalov in trgovinic. Ker je bila sobota sva na trgu Duomo videla kar nekaj porok. Ko sva si napasla oči na prelepih razgledih, sva se vrnila nazaj do obale in napravila še nekaj posnetkov lepega otočka tik ob obali, Isola Bella. Preživela sva lep dan, naredila kup posnetkov in zvečer utrujena legla spat.
Pa še to. To ni bil kar en dan, pač pa moj rojstni dan, zato sem dovbila lepe vejice mimoze, ki v tem času tu okrog bogato cvetijo.

Petek, 5. april, južna Italija

Petek je bil dan za potovanje , saj sva želela priti čim bolj južno. Od Ankone naprej je pokrajina zelo lepa, valovita, hribovita, kmetijsko urejena. Promet tejoč. Južno od Foggie se pokrajina zravna, kilometri in kilometri oljčnih nasadov. Do Taranta je bilo prometa zelo malo, tako, da je bila vožnja prijetna in breskrbna. Nadaljevala sva ob obali in se v notranjosti spet vključila na avtocesto. Zanimiva je pokrajina okrog Cosenze, gosto naseljena, mesta so po vseh pobočjih hribov. Avtocesta je speljana po strmih pobočjih, z veliko viadukti, in predori. Prevozila sva več kot 800 km in se ustavila nekaj km pred Tropeo. Parkirala sva ob obali.

Prvi dan potepanja z avtodomom 2013

Po kosilu sva se odpravila na pot. Čaka naju kar nekaj kilometrov, saj je najina tokratna destinacija Sicilija. Vmes bova skočila še na Malto za dva dni, saj je oddaljena le dobrni dve uri s trajektom.
Najin prvi postanek je v bližini Loreta v bližini Ankone ob Jadranski obali. Prispela sva po 9. uri. Ustavila sva se na postajališču za avtodome, sva pa čisto sama, zgleda, da ni še prava sezona za tovrstno potepanje ;)).
Jutri pa nadaljujeva pot do nekje na koncu italjanskega škornja, če nama uspe.

iPads in the classroom

Last week I tested the use of iPad at English lessons. Thanks to Apcom who lent me 5 iPads (3 Mini and 2 iPad 4), Nearpod which gave me opportunity to synchronize mobile devices and run the lessons smoothly and efficiently, Solkan Primary School pupils and teachers and Secondary School students and their teacher. The first lesson was at Solkan Primary School grade 3. Young learners for the first time learned English and used iPads in the classroom. It was fun. The topic was "Let's count to 10". We learned by listening, writing, reading and playing. The songs helped us a lot. We used also some useful free Apps connected to numbers. The second try-out happened at Secondary school (grade 10 and 11 ). The lesson was about travelling by air. Students listened to airport announcements, watched the video, read about the procedure at the airport and created a mind-map on the topic and posted it in Lino. I also created webpges on the mentioned topic with interactive exercises, listening and watching, all can be used on mobile devices too. Travelling by air Both, pupils and students evaluated the lessons as interesting,active and worth doing. They expressed the wish to experience more such lessons in future.