Nizozemska 2022 - v Nemčiji

Zjutraj sva se poslovila od Annemie in Ludota in jima obljubila, da se bova na naslednjem potovanju obvezno obrnila k njima. Res sem vesela, da smo ponovno skupaj podoživljali čase, ko smo izvajali seminarje za učitelje EU. Hvala obema za prijetne trenutke. 

Promet se je zgostil, bile so kolone kamijonov, a na srečo nisva imela zastojev. Pozno popoldne sva prispela v Klein Winternheim k teti Mimici, kjer sva imela prostor za najin avtodom.

Ker se le redko srečujemo, smo uživali v večernem klepetu in obujanju spominov.

Naslednji dan smo si dopoldne s sprehodom ogledali okolico in mesto.

Popoldne smo se z  Aleksandro, Bojanovo sestrično, peljali do Mainza in do krajev, kjer sta teta in stric živela pred leti. Na žalost so plohe preprečile, da bi uživali v lepi naravi in pogledih na bogato obložene češnje v nasadih. Smo se pa v bližnjem nasadu založili s svežimi jagodami, češnjami in marelicami, ki nama jih je za pot domov pripravila teta.

Zvečer naju je Aleksandrina družina povabila na okusno večerjo v italijansko gostilno Bella vista. Zares prijetno in okusno doživetje. Kako lepo je imeti stike z razširjeno družino. 

Tudi v bodoče si želiva čimveč podobnih stikov. Hvala, vrnite nama obisk v Sliveniji.

Nizozemska 2022 - na poti domov

Tu se pričakuje kar nekaj deževnih in zelo vetrovnih dni, a naju to več ne zadeva, saj se odpraljava nazaj v domače loge. Lahko rečeva, da nama je vreme služilo vseh 23 dni, ki sva jih preživela na poti po Nizozemski obali in v Belgiji.

Na poti domov sva se ustavila pri belgijskih prijateljihAnnemie in Ludo, ki živita blizu Einthovna. 

Povabila sva se na kavico, a Ludo je vztrajal, da ostaneva pri njih tudi čez noč. In ostala sva, skupaj z njima obujala spomine na čase, ko smo ustvarjali seminarje za učitelje v okviru EU. 

Ludo, ki slovi kot dober kuhar, nam je skuhal okusno večerjo.

Po večerji smo šli na sprehod po vasi Weebosch.  Pojasnila sta, kako deluje pri njih delo v skupnosti. Skrb za skupne prostore in površine v kraju prevzamejo prebivalci, ki s prostovoljnim delom opravijo večina del. Material za adaptacije, gradnjo in vzdrževanje skupnih prostorov jim zagotavlja krajevna oblast. Vsak občan opravi določeno število prostovoljnih ur, upokojenci pa imajo skrb za različna sprotna dela. Ludo je dolgoletni akter v kraju in skrbi, da najde ljudi za določena dela. Pravi, da nikogar ne sili, le pove, kaj je treba in le enkrat mu je do sedaj nekdo zavrnil sodelovanje. Pred leti so tako sami krajani dogradili in povečali skupne prostore.

Povezani so tudi s šolo v kraju  in skrbijo za njeno okolico in igrala. Pri nas bi kdo pripomnil, da nismo več v socializmu, če bi poskusili na podoben način.

Sedaj sva na poti k sorodnikom v Nemčiji in nato greva domov.

Če strneva vtise:

1. Bilo je zanimvo

2. Nizozemska naju je pozitivno presenetila glede cestne infrastrukture in vsem kar spada zraven ( avtomatizirana signalizacija, ki se prilagaja prometu, označenost cestišč, smerokazov, strpnost voznikov...)

3. Veliko turizma na severnih peščenih obalah, kljub hladnemu vetrovnemu vremenu (kajtarji, deskarji, pohodniki, kolesarji...)

4. Vse zelene pivršine, in teh je ohromno, so skrbno obdelane, vse je čisto in vzdrževano. 

5. Imajo ogromno število perutnine, ovc, krav in konjev v prosti reji.

6. Nešteto vetrnih ekektrarn v plitvinah jezer in morja, ob avtocestah in odmaknjenih krajih.

7. Veliko turističnih zanimivosti, od mlinov na veter do zanimivih nasipov, morju ukradenih polderjev, posebno arhitekturno rešenih stavb in hiš.

8. Če odštejemo velika mesta, življenje tu teče zelo umirjeno. 

9. Še najbolj moteč je bil stalen veter, še posebej, ko sva kolesarila proti njemu, kar moraš vzeti v zakup.

10. Skrbijo za ptice in živali, ki potrebujejo pomoč v posebnih rezervatih.

11.Imajo veliko nacionalnih parkov z zanimivimi posebnostmi.

12. Vsekakor potrebuješ dovolj časa, da lahko pobliže doživiš te kraje in naravo.

Nizozemska 2022 - Noord Kaap, Bourtange

Zjutraj sva se pred odhodom odpravila do obale, ki je dober kilometer oddaljena od kampa. 

Na poti sva se ustavila ob pašniku, kjer so se pasle alpake. So radovedna dolgovrata bitja, ki so sicer vsa puhasta, a tokrat so bila že pobrita.  Redijo jih najbrž zaradi volne. 

V bližini obale je velik kamp. Bela peščena plaža se razteza na obe strani, voda zgleda kot morje, a je to pravzaprav sladkovodno jezero. V daljavi na vodi počiva jata labodov, ki so tod okoli zelo pogosti obiskovalci morja in sladkih voda.

Danes počasi zaključujeva svojo pot na sever Nizozemske z obiskom njihovega nord kapa, ki ga tu imenujejo Noord Kaap.

Na severnem delu Nizozemske se raztezajo ravnine, obsežna polja in tu in tam manjša mesta. Presenetljivo, saj je po podatkih Nizozemska ena izmed najgosteje poseljenih držav.

Vreme se je spremenilo, nizka oblačnost nakazuje, da se pripravlja na dež. 

Voziva se po ravni cesti, mimo polj in manjših mest in velikega števila veternih elektrarn. Povsod se pasejo krave in veliko število konj. Zanimivo, bolj ko greva na sever, topleje je. 

Posebnost so majhne hiše v vrsti ob cesti. Presenečajo izjemno velika okna, v katerih so največkrat vaze s cvetjem, svečniki ali druga dekoracija, le redko pa so zastrta z zavesami. Zgledajo kot opečnate ali rjave kocke s trikotno strmo streho. Barvno so lepo usklajene s cestiščem. 

Na poti sva dvakrat čakala ob dvižnem mostu, da so po kanalu lahko pot nadaljevale jadrnice.

Nadaljevala sva pot ob nasipih in končno naju je Google popeljal v prostrano ravnino. V daljavi sva videla nasip in ozko pot do destinacije. 

Na parkirišču je bilo nekaj avtomobilov in dva avtodoma, a sva našla prostor tudi za najinega. 

Povzpela sva se na nasip, kjer so se mirno pasle ovčke. Povsod je bilo veliko iztrebkov, saj ovčke ne le grizejo travo, jo tudi hkrati gnojijo :). 

Pihal je veter z morja. Noord Kaap označuje skulptura z napisom.

V bližini je spominska plošča, ki obeležuje strmoglavljenje angleškega letala na tem mestu, ko se je vračalo v skupini  iz Nemčije, 3. avusta 1940.

Tudi midva sva se ovekovečila na tem mestu, saj zbirava te vrste točk v Evropi. Imava jih kar veliko. 

Prve kaplje so nakazovale, da naju bo po dolgem suhem obdobju na najinem potovanju, tudi malce zmočilo.

Pot sva nadaljevala do znamenite vasice Bourtange,  ki leži v bližini nemške meje. 

Pogled s ptičje perspektive je veličasten. Tloris mesta spominja na italijansko  mesto Palmanova. 

Bourtange je vas s 430 prebivalci. Nahaja se v regiji Westerwolde. Trdnjava Bourtange je bila zgrajena leta 1593 med nizozemskim uporom. Zaradi svojega strateškega položaja, obdana z močvirnim vodnim jarkom in ojačana s trdnimi utrdbami je kljubovala večkratnim napadom Špancev. Le-ti je niso nikoli osvojiti.

Peš sva se podala po krakih nasipa in uživala ob pogledu na tipične hišice v vasici in vodni jarek okrog vasice. Vas so iztrgali pozabi in jo obnovili med letoma 1967 in 1997.

Trg vasice je v krogu obdan s štiristoletnimi drevesi iz njega pa vodijo ulice v krake nasipa, notranjih je pet, zunanjih pa deset.

Seveda ne manjka mlin na veter, ki stoji v bližini vhoda v mestece. V kratkem bodo tu tradicionalno uprizorili dogajanje izpred 300 let.

Posladkala sva se s sladoledom in poskusila najti prosto mesto v bližnjih kampih. Skoraj ne moreva verjeti, a vsi so "fully booked". Šele po nekaj klicih sva končno dobila pozitiven odgovor. Pristala sva v mini kampu Oldetshoeve, bolj kmečkem turizmu. Prijetno mirno je in ima vse kar potrebujeva. 

Zanimivo, da vsi kampi ponujajo brezplačen Wi-Fi,  najbolje pa deluje v manjših kampih. 

Nizozemska 2022 - otok Texel 2

Otok Texel je skoraj v celoti narodni park z imenom Narodni park Duinen van Texel. Zajema  pretežno vse sisteme sipin na zahodni strani otoka in velike obalne ravnice na severni in južni točki otoka. Svetilnik na severu pa je del UNESCOve dedisčine. 

Zahodno stran sva prejšnji dan prekolesarila po sipinah, kjer te navduši resnično izjemna narava. Le pohodniki in kolesarji ji zmotijo mir in spokojnost. 

Danes pa sva se z najino Hondo odpravila okrog otoka od kampa De Krim proti severu in nato na jug in nazaj. Vozila sva pretežno po kolesarski stezi ob asfaltno utrjeni obali. 

Na desni sva imela travnati nasip, kjer se je paslo na stotine in stotine ovc. Na levi pa Waddenzee morje. Ob obali so urejeni prostori za ptice in baje tudi tjulnje. Veliko obiskovalcev ima s seboj daljnoglede za opazovanje ptic in tjulnjev. 

Precej je bilo vetrovno in za kolesarje na navadnih kolesih kar zahtevno, električni pa so se peljali sprosčeno in pokonci, kot bi sedeli v foteljih. Ja, če te poganja le mišična energija imaš tu kaj delati. No midva tokrat nisva trpela, saj je večina dela opravila najina super Honda. :)

Proti notranjosti otoka se raztezajo obdelane njive, na pašnikih pa se pasejo drobnica in krave.

Na jugu je vasica Oudeschild z manjšo marino.

V vasi je slikovit mlin na veter. 

Večina hiš je majhnih s strmo streho in so namizane druga ob drugi ob cesti.

Peljala sva se mimo trajekta in se ustavila še v De Koogu, kjer sva nabavila vse potrebno za naslednje dni.

Ko sva prispela v kamp je števec pokazal 65 kilometrov. Zanimiv potep. Skuhala sva kosilo in začrtala pot za nasledje dni.

Kot ponavadi iskanje prostega mesta v kampu na naslednji destinaciji pomeni več telefonskih klicev. Večina jih je polno zasedenih. Končno nama uspe in sva na poti na celino. Čakava na trajekt. 

Pristanemo v Den Helder in pred nama je danes še 80 km do kampa. 

Ustavila sva se še na sredi 30 km dolgega nasipa, ki preči zaliv IJsslmeer, kjer je v bistvu sladka voda

V zalivu so številne vetrne elektrarne.

Na začetku in koncu nasipa so zapornice.

V zalivu veter livijo kajtarji, ki uživajo v vetru in vragolijah na vodi. 

Noč bova prespala v kampu Sudersé, kamor sva prispela ob sončnem zahodu.

Nizozemska 2022 - otok Texel

Texel je eden od nizozemskih otokov Wadden, ob obali Nizozemske.  Sipine, ki so del narodnega parka Texel so znane po številnih vrstah ptic. To je območje dolgih peščenih plaž, travnatih sipin s potmi in kolesarkimi stezami. Otok je dolg okrog 20 km in širok 8 km. V parku je muzej narave, akvarij in zavetišče za tjulnje in ptice.  

Dopoldne sva uživala v kolesarjenju po res čudoviti in edinstveni naravi severnega dela otoka. Sprehodila sva se po široki najsevernejši plaži otoka. Texel je posebej priljubljen pri ljubiteljih narave, in opazovalcih ptic. Povsod srečujeva pohodnike,  družine z malimi otroki in kolesarje. 

Po sipinah in sosednjih travnikih se pase na stotine ovac, ob mokriščih pa se zbirajo raznovrstne ptice. 

Posebej atraktiven in slikovit je svetilnik na severu otoka. Svetilnik Texel iz 19. stoletja ponuja panoramski razgled na morje.

V bližini je na plaži restavracija Kaap Nord, ki označuje najsevernejšo točko otoka. 

Veter je postajal vedno močnejši, a dokler piha v hrbet je dobrodošel. :)

Sprehodila sva se po plaži do morja in uživala prijeten morski zrak. 

Texel je prvi otok v nizu malih Frizijski otočkov, ki dajejo vtis 'stepping stones' z višine. 

Vrnila sva se v kamp in si pripravila kosilo. Po obvezni kavici sva spet sedla na kolo in se kljub kar močnemu vetru odpravila po sipinah južno v 12 km oddaljeni De Koop.

Sipine so tu res čarobne, porasčene s travo, grmičevjem in oblikovane v male gričke.

Vožnja po lepo urejeni kolesarki cesti z vetrom v hrbet je bila zelo prijetna. Uživala sem ob pogledu na ovčke, ki so se pridno pasle in na fazane, ki jih je tu veliko.

Najin cilj je bilo prijetno turistično mestece, ki leži ob morju in je bilo zaradi praznikov živahno polno turistov. 

Vrvež je podoben, kot v kakšnem mestu ob Jadranu. Tudi trgovinice imajo podoben izgled in ponudbo, z razliko, da poletnim oblekam delajo tu družbo tudi topla oblačila. Gotovo primerno vremenskim razmeram na severu. 

Na dolgi peščeni plaži je bilo veliko obiskovalcev, eni oblečeni za hladen veter, drugi so na pol nagi iskali sončne žarke. Tudi nekaj deskarjev je bilo v morju.

Ko sva se vračala v kamp nama je nasproti pihal veter 40 km/h. Vožnja je, čeprav po ravnini, bila kot vzpon na hrib.

Do sedaj sva na Nizozemskem prevozila že 400 km. Kar pridna sva, saj poleg vožnje tudi uživava v lepotah, ki jo nudi narava in okolje.