Po zajtrku sva se odpravila proti vzhodu. Voziva po pet pasovni avtocesti, ki ima še odstavni pas. Neverjetno, kako urejene in vzdrževane so ceste v tej deželi. Nikjer ne vidiš asfaltnih zaplat, kaj šele jam. Če se samo spomnim južne Italije. Res presenatljivo je urejno cestno vozlišče, ne glede ali si na avtocesti ali nekje na podeželjski cesti.
Najin današnji vmesni cilj je področje bogato z jezeri in peščenimi otoki, Vinkeveen.
Zanimivo, kako so ustvarili novo kopno, ki se kot sončni žarki zajeda proti stedini jezera. Na teh ozkih peščenih pasovih stojijo vile, manjše in velike, nekatere zelo moderne tudi krite s slamo. Slikovito. Pogled s ptičje perspektive je gotovo nepopisno lep.
Takole je videti satelitski posnetek v Googlu.
Mesto je kot ena dolga ozka ulica s hišami na obeh straneh, do hiš pa vodijo mostički, ki prečijo kanal. Dobila sva manjše parkirišče, kar je tu seveda luksus ob tako malo prostora.
Vinkeveen je najbolj znan po Vinkeveenskem jezeru in območju jezer in peščenih otokov vzhodno od vasi. Na severni obali jezer je marina.
S kolesom sva si igledala del te pokrajine. Šla sva tudi na manjši otoček, kjer se zbirajo potapljači in kopalci. Opozorili so naju na krajo koles, ki je v Amsterdamu in okolici vsakdanji problem. Imajo celo poseben prometni znak, ki kaže, kako tat krade iz avtomobila :).
Po kosilu sva se odpravila naprej proti otoku Texel. Cesta je ravna in lepa, le skozi vasi malo bolj ozka.
Preden sva prišla do trajekta v Den Heder, sva se kar nekaj kilometrov vozila ob peščenem nasipu, ki varuje to stran kopnega pred morjem.
Imava lep sončen in kar topel dan.
Ni komentarjev:
Objavite komentar