petek, 3. junij 2022

Nizozemska 2022 - otok Texel

Texel je eden od nizozemskih otokov Wadden, ob obali Nizozemske.  Sipine, ki so del narodnega parka Texel so znane po številnih vrstah ptic. To je območje dolgih peščenih plaž, travnatih sipin s potmi in kolesarkimi stezami. Otok je dolg okrog 20 km in širok 8 km. V parku je muzej narave, akvarij in zavetišče za tjulnje in ptice.  
Dopoldne sva uživala v kolesarjenju po res čudoviti in edinstveni naravi severnega dela otoka. Sprehodila sva se po široki najsevernejši plaži otoka. Texel je posebej priljubljen pri ljubiteljih narave, in opazovalcih ptic. Povsod srečujeva pohodnike,  družine z malimi otroki in kolesarje. 
Po sipinah in sosednjih travnikih se pase na stotine ovac, ob mokriščih pa se zbirajo raznovrstne ptice. 
Posebej atraktiven in slikovit je svetilnik na severu otoka. Svetilnik Texel iz 19. stoletja ponuja panoramski razgled na morje.

V bližini je na plaži restavracija Kaap Nord, ki označuje najsevernejšo točko otoka. 

Veter je postajal vedno močnejši, a dokler piha v hrbet je dobrodošel. :)
Sprehodila sva se po plaži do morja in uživala prijeten morski zrak. 
Texel je prvi otok v nizu malih Frizijski otočkov, ki dajejo vtis 'stepping stones' z višine. 
Vrnila sva se v kamp in si pripravila kosilo. Po obvezni kavici sva spet sedla na kolo in se kljub kar močnemu vetru odpravila po sipinah južno v 12 km oddaljeni De Koop.
Sipine so tu res čarobne, porasčene s travo, grmičevjem in oblikovane v male gričke.
Vožnja po lepo urejeni kolesarki cesti z vetrom v hrbet je bila zelo prijetna. Uživala sem ob pogledu na ovčke, ki so se pridno pasle in na fazane, ki jih je tu veliko.
Najin cilj je bilo prijetno turistično mestece, ki leži ob morju in je bilo zaradi praznikov živahno polno turistov. 
Vrvež je podoben, kot v kakšnem mestu ob Jadranu. Tudi trgovinice imajo podoben izgled in ponudbo, z razliko, da poletnim oblekam delajo tu družbo tudi topla oblačila. Gotovo primerno vremenskim razmeram na severu. 
Na dolgi peščeni plaži je bilo veliko obiskovalcev, eni oblečeni za hladen veter, drugi so na pol nagi iskali sončne žarke. Tudi nekaj deskarjev je bilo v morju.
Ko sva se vračala v kamp nama je nasproti pihal veter 40 km/h. Vožnja je, čeprav po ravnini, bila kot vzpon na hrib.
Do sedaj sva na Nizozemskem prevozila že 400 km. Kar pridna sva, saj poleg vožnje tudi uživava v lepotah, ki jo nudi narava in okolje. 







Ni komentarjev: