Iz Portugalske v Španijo h Kolumbu

Prišel je zadnji dan na Portualskem, zato sem poiskala in povzela nekaj podatkov o tej zanimivi deželi.

Portugalska leži na jugu Evrope na Iberskem polotoku. Ime je dobila po mestu Porto. 

Meji na eni strani na Španijo na drugi pa na Atlantski ocean.

Prav Atlantski ocean je veliko vplival na njeno kulturo in prehrano. Slana trska in sardele na žaru sta nacionalni jedi.

Plaže Algarve so glavna turistična destinacija.

Portugalska je imela vse od 15. stoletja močan pomorski imperij.

Poseben šarm Portugalske je njena bogata kulturne dediščine, raznolike pokrajine in neverjetno toplih, gostoljubnih ljudi. 

Ponuja starodavne gradove, čudovite plaže in živahna mesta.  

Znana je po glasbi fada, portovcu in po  morski hrani.

Pa še nekaj kratkih dejstev:

- Portugalska je bila ena prvih držav, ki je sprejela evro.

- Najbolj znan portugalski izvoz in njena nacionalna pijača je portovec.

-  Več kot polovica svetovne plute prihaja iz Portugalske. ...

 -Je vodilna v svetu na področju obnovljivih virov energije.

- Christiano Ronaldo prihaja iz Portugalske.

Prav na temo Ronalldo in tekme v Sloveniji sva imela zanimiv pogovor v restavraciji ob obali.

Bojan je natakarja vprašal, če pozna koga iz Slovenije in le-ta je ustrelil "Oblak".Nakar se je Bojan pohvalil, da smo jih premagali na prijateljski tekmi, pa je natakar pripomnil, da zato, ker je igral Ronaldo. ;)

Zanimivo, poznal je nogometne ekipe ljubljanske Olimpije, Maribora in Celja. V nogometu je svet majhen :).

Nasvidenje, Portugalska, tokrat pogosto mokra, vetrovna in precej hladna, a lepa.

Popoldne sva vstopila v Španijo in se ustavila v bližini mesta Huelva.

Najprej sva si ogledala spomenik Krištofu Kolumbu, izklesan moški (naslonjen na križ), visok 37 metrov, zgrajen v letih 1927 in1929, financiran iz ZDA.  

Nato pa sva se ustavila še pred muzejem na prostem Muelle de las Carabelas, v

 Palosu, od koder je leta 1492 na svojo prvo pot proti Ameriki (»Indiji«) odplul Krištof Kolumb. 

Tu so privezana replika treh ladij, s katerimi je Kolumb odplul okrog zemlje proti Indiji in prispel v Ameriko. 

Muzej je trenutno zaradi preteklega neurja zaprt. Opazovala sva lahko le od daleč.

     slika treh ladij pred muzejem 

14. junija 1993 je mesto obiskal papež Janez Pavel II.

Albufeira, praja da Falésia

Dopoldne sva nadaljevala pot proti mestu Albufeira. Mesto ima bogato zgodovino. 

V srednjem veku je mesto postalo pomembno ribiško pristanišče in trgovsko središče za vino, oljčno olje in druge kmetijske proizvode.

Na promenadi nad plažo lepo urejena murala na keramičnih ploščicah prikazujeta zgodovino kraja in njen kratek opis. 

Mesto so skozi stoletja oblikovali rimljani, muslimani in kristjani

Leta 1755 je celotna občina utrpela močan potres in cunami, ki je poškodoval stari del mesta.

V zadnjem času je mesto zaradi svoje lege, klime in ponudbe postalo eno največjih turističnih središč v državi.

Parkirala sva na obrobju mesta in se peš odpravila proti centru in lepo urejeni razgledni ploščadi s krasnim razgledom na mesto in dolgo plažo.

Mesto leži na vzpetini in obkroža zaliv. Zanimive so stavbe, pravijo, da so v barvah in obliki sladkarij. Stavbe so skrbno urejene, svetlih barv in znaćilne arhitekture. 

Ko sva se naužila pogleda z dolge promenade in dveh razglednih polic, sva se po strmem stopnišču spustila do plaže.

Zlato rumeni pesek plaže je zgrajen in pripravljen na sezono. Tu so tudi slamnati senčniki, ki še samujejo in modri ležalniki.

Ikona plaže je posebna zlatorumena pesčena skala. Plažo obdajajo čeri, ki na desni strani ponujajo kratko stezo ob morju. 

Ob zgornjem robu plaže teče lesena steza, ki omogoča lažji distop do plaže in restavracij ob morju. 

V zalivu se v dolgi črti delajo za srfanje primerni valovi. Ocean prav zares nikoli ne počiva, pljuska in ustvarja neprestano zvočno in vidno predstavo.

Mesto je prijetno in polno turistov. Od tu se odpraviva le nekaj kilometrov stran do znane plaže Falésia.

Kot kontrast vsem dosedaj videnim plažam naju tu preseneti 6 km dolga peščena plaža, katere posebnost je njeno ozadje. 

Obrobljajo jo namreč dolga pečina, obarvana v rdečih bakrenih in zlatih odtenkih, ki se prelivajo med seboj. 

Najbolj presenetljivo pa je dejstvo, da so to peščene sipine, strjen oesek, ki ga oblikuje ocean in vreme v slikovite naravne čipke, ornamente.

Sončni žarki in značilna svetloba pokrajino še učinkoviteje povdarijo. Valovi na pesku ustvarjajo belo tančico, dež pa spira rdečino in ustvarja na plaži značilen vzorec.

Ko sva se sprehajala po plaži, se je na zahodu zbiral temen oblak, ki je obetal dež. Pihal je dokaj močan veter in morje je bilo razburkano. 

To vsekakor niso tipi plaž, na katere smo mi navajeni na jadranu. Tu ni mogoče mirno plavanje, se pa lahko prepustiš valovim, da te prevračajo, če te to veseli. Nikjer tudi ni sence, a sonce je močno. 

Nabrala sem nekaj znaćilnih kamenčkov in školjk za najino kolekcijo in za spomin. 

V bližini sva komaj dobila prostor v kampu, ker je vikend in še prazniki.