sreda, 6. marec 2024

Altamira jama

Dan 5

Voziva se po gorati Baskiji. Avtocesta pelje po ozkih dolinah, ki me spominjajo na Baško grapo in v teh ozkih grapah so tu in tam  posejana mesta z visokimi stolpnicami in industrijskimi halami. Po hrbtih vzpetin se pasejo ovce. 

Večina visokih stanovanjskih blokov v naseljih je pretežno opečnato bele barve in značilnih oblik, z mansardnimi stanovanji in ravno streho. 

Okoliški hribi so poraščeni z iglavci, vse več pa je evkaliptusov.

Baskovščina je zadnji ohranjeni paleoevropski jezik, ki se avtohtono govori v Evropi. Jezikovno baskovščino uvrščamo med jezikovne izolate. 

Avtocesta z nizom dolgih predorov obide glavno mesto Bilbao, ki se na dolgo razteza proti morju. Ne odločiva se za postanek, v tem velikem industrijsko pristaniškem mestu. 

Bilbao je dejansko glavno mesto Baskije z nebotičniki polnim središčem.  Poznan je po Guggenheimovem muzeju.

Nato se peljeva skozi pokrajino Cantabrija z bolj odprto  gričevnato pokrajino in lepo obalo.

Postanek .načrtujeva za ogled znane jame Altamire .

Jama Altamira je naravna votlina v skali, ki skriva svetovno znane in pomembne slikovne in umetniške ostanke iz prazgodovine.

Ta jama je del večjega kompleksa jam na širokem območju kantabrijske obale. UNESCO jo je razglasil za svetovno dediščino. 

Najdišče se nahaja v občini Santillana del Mar v Kantabriji, približno dva kilometra od mestnega središča, na travniku, po katerem je dobilo ime.

Jame iz konservatorskih razlogov ni več mogoče obiskati, vendar so v bližini postavili muzej s pravo repliko jame in primerki vseh poslikav. Ustvarjali so jo s pomočjo 3d slikami in tiskom.

Poslikave v jami izkazujejo veliko umetniško sposobnost pradavnih naseljencev.


Preseneča celo uporaba 3 D effektaov, saj so slikali živali na izbočenih delih stropa, kar je povečalo podobnost resničnim živalim. Neverjetno. 

Tazpršenost jam ob obali tega pidročja.

Zanimiva je zgodba o odkritju te jame, ki se je zgodila 1868 leza.

Domačinu je na sprehodu pes padel v manjšo jamo. Ko ga je reševal, je videl, da je za manjso jamo še ena večja. V naslednjih letih (1879) se je tja odpravil z osemletno hčerko, ki je opazila poslikave na stropu. 

Ko je o tem povedal oblastem in javmosti, dolgo niso verjeli, da so poslikave stare. Šele 1902 leta, že po smrti najditelja, so s primerjavami odkritij v sorodnih jamah potrdili njihovo avtenticnist. 

Muzej bogato predstavi življenje takratnega človeka, spreminjanje jame v času pred 34.00 leti in tehnike risanja na skalo. 

Po ogledu muzeja sva se odpravila do bližnjega postajališča za avtodome pri kraju Comilla, ki si ga bova ogledala jutri.

Ni komentarjev: