V srednjem veku je mesto postalo pomembno ribiško pristanišče in trgovsko središče za vino, oljčno olje in druge kmetijske proizvode.
Na promenadi nad plažo lepo urejena murala na keramičnih ploščicah prikazujeta zgodovino kraja in njen kratek opis.
Mesto so skozi stoletja oblikovali rimljani, muslimani in kristjani
Leta 1755 je celotna občina utrpela močan potres in cunami, ki je poškodoval stari del mesta.
V zadnjem času je mesto zaradi svoje lege, klime in ponudbe postalo eno največjih turističnih središč v državi.
Parkirala sva na obrobju mesta in se peš odpravila proti centru in lepo urejeni razgledni ploščadi s krasnim razgledom na mesto in dolgo plažo.
Mesto leži na vzpetini in obkroža zaliv. Zanimive so stavbe, pravijo, da so v barvah in obliki sladkarij. Stavbe so skrbno urejene, svetlih barv in znaćilne arhitekture.
Ko sva se naužila pogleda z dolge promenade in dveh razglednih polic, sva se po strmem stopnišču spustila do plaže.
Zlato rumeni pesek plaže je zgrajen in pripravljen na sezono. Tu so tudi slamnati senčniki, ki še samujejo in modri ležalniki.
Ikona plaže je posebna zlatorumena pesčena skala. Plažo obdajajo čeri, ki na desni strani ponujajo kratko stezo ob morju.
Ob zgornjem robu plaže teče lesena steza, ki omogoča lažji distop do plaže in restavracij ob morju.
V zalivu se v dolgi črti delajo za srfanje primerni valovi. Ocean prav zares nikoli ne počiva, pljuska in ustvarja neprestano zvočno in vidno predstavo.
Mesto je prijetno in polno turistov. Od tu se odpraviva le nekaj kilometrov stran do znane plaže Falésia.
Kot kontrast vsem dosedaj videnim plažam naju tu preseneti 6 km dolga peščena plaža, katere posebnost je njeno ozadje.
Obrobljajo jo namreč dolga pečina, obarvana v rdečih bakrenih in zlatih odtenkih, ki se prelivajo med seboj.
Najbolj presenetljivo pa je dejstvo, da so to peščene sipine, strjen oesek, ki ga oblikuje ocean in vreme v slikovite naravne čipke, ornamente.
Sončni žarki in značilna svetloba pokrajino še učinkoviteje povdarijo. Valovi na pesku ustvarjajo belo tančico, dež pa spira rdečino in ustvarja na plaži značilen vzorec.
Ko sva se sprehajala po plaži, se je na zahodu zbiral temen oblak, ki je obetal dež. Pihal je dokaj močan veter in morje je bilo razburkano.
To vsekakor niso tipi plaž, na katere smo mi navajeni na jadranu. Tu ni mogoče mirno plavanje, se pa lahko prepustiš valovim, da te prevračajo, če te to veseli. Nikjer tudi ni sence, a sonce je močno.
Nabrala sem nekaj znaćilnih kamenčkov in školjk za najino kolekcijo in za spomin.
V bližini sva komaj dobila prostor v kampu, ker je vikend in še prazniki.
Ni komentarjev:
Objavite komentar