Zbudila sva se v deževen in vetroven dan. Nič hudega, saj naju čaka le cel dan vožnje.
Prvi del sva vozila po Autostrada dei fiori, mimo Sanrema, ki je pregovorno razgibana in slikovita, a danes siva in deževna. Avtocesta teče v večini po policah nad dolinucami in skozi predore gričev nad morjem. Vsepovsod so razsejane tople grede.
Ko vstopiva v Francijo, se pokrajina kmalu spremeni. Voziva se po pretežno ravninskem svetu, poraščenem z makijo ali nizkim grmičevjem v prvem delu. Sledijo prostrani vinogradi s pritlično trto. Na tem delu naju je pričakal prav močan naliv z vetrom, ki zgleda domuje na tem območju.
Vožnja ni bila prav prijetnoa, saj so sunki dežja močno udarjali v vetrobransko steklo, med kapljicami je bilo tudi nekaj sobre.
Temperatura je konstantno padala in nekje na sredini poti se je na zaslonu izpisalo 'Pozor možnost poledice', saj je termometer jazal manj kot 4 °C.
Ko pa sva zavila malo bolj proti jugu, se je spet otoplilo do 10 °C in proti koncu, ko sva se bližala lepemu mestu Carcasone, so se oblaki raztegnili in pokazalo se je večerno nebo.
To mesto sva si z užitkom ogledala lani.
Po 700 km sva malo izven avtoceste parkirala na brezplačnem parkirišču Fanjeaux, 15 Chemin des Fontanelles, ob še treh avtodomih. Tu bova prespala v varnem zavetju treh svetih kipov.
Zjutraj se po vrenenski napovedi obetata celo le 2°C.
Ni komentarjev:
Objavite komentar