Močni naliv in sunki vetra so nama to noč kratili spanec. Podnebje Galicije in najbrž većine severne obale Španije, kot pišejo, je običajno zmerno in deževno, z izrazito bolj suhimi poletji; običajno ga uvrščajo med oceanske.
Presenetilo naju je, kako v sunkih nebo spusti veliko količino vode na zemljo in vse skupaj začini še z občasnimi močnejšimi sunki vetra z morja. Ponoči sem predvsem razmišljala, ali je v bližini kakšno drevo, ki bi se lahko podrlo in morda potok, ki bi poplavil. Na srečo sva bila v zavetju večjih stavb, ki so nama vendarle prihranile nekaj težav.
Tudi čez dan so se menjavala obdobja sonca in nalivov. A to naju ni motilo, saj sva se vozila po malo prometni avtocesti.
V dosedaj obiskanih mestih.nisva srečala veliko ljudi, posebej ni bilo otrok. Vsa okna stavb so ves čas zastrta z roletami, tako da imava občutek, da so to mesta duhov. Morda pa jih to vlažno hladno vreme prikuje v domove.
Prispela sva v Santiago de Compostela in se namestila v postajališču za avtodome na obrobju mesta. Danes bova malo lenarila, jutri pa, ker obetajo manj dežja, si ogledava to romarsko mesto.
Santiago de Compostela je nastal zgolj z namenom Camino ali romanja na grobišče apostola Jakoba.
Compostela je novejše mesto, prvič omenjeno v 9. stoletju. Je pa tudi glavno mesto avtonomne skupnosti Galicija v severozahodni Španiji in mesto Unescove svetovne dediščine. Milijoni ljudi po vsem svetu prihajajo v katedralo, ki predstavlja konec romarske poti svetega Jakoba.
Sprehodila sva se po okolici posrajališča v predahu dežja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar