ponedeljek, 4. marec 2024

Do San Sebastiana

Zjutraj naju je pobožalo jutranje sonce. Kako prijetno je, ko po deževnih dneh s polnimi pljuči zadihaš v nov lep sončen dan.

Vožnja po avtocesti, ki teče pretežno po ravnini, je bila prijetna. Prometa je ravno prav in le tu pa tam kakšen kamijon. Zadnjih 250 km sva se vozila vzolž Pirinejev, ki so v teh svežih deževnih dneh dobili bogato snežno preobleko. 
Gorska veriga Pirenejev je kot mogočna, dolga skalnata pregeada, ki ločuje Pirenejski polotok od preostale Evrope.  Razteza se več kot 430 km med Španijo in Francijo in njeni vršaci segajo tudi nad 3400 m nadmorske višine. 
Znano je, da ponujajo urejene pohodniške poti in številna smučišča. Na tem območju je  tudi nacionalni parki in kot posebnost se v delu verige gora skriva.Andora, majhna suverena država..
Precejšen del poti je krasil pogled na snežene vršace, v bližnjih poljih pa je že zlatorumeno zacvetela oljčna repica. 
Ko sva se približala španski meji, je začelo ponovno pršiti. 
Kmalu za mejo je San Sebastjan, kjer sva poiskala že preizkušeno postajalisče za avtodome in se parkirala. 
Pozno popoldne sva se sprehodila do obale tega lepega turističnega mesta z 6načilno promenado ob velikem ovalnem peščenem zalivu.

Ni komentarjev: