Thessaloniki, Greece, 2012

V petek in soboto sem izvajala delavnico za mednarodn projekt Eumind, Europa meets Indija, ki uporablja eJournal platformo. Udeležilo sejo je 7 osnovnih šol iz Thessaloniki in okolice (25 učiteljev). 

Vzdušje v Primary School of Lagina, kjer so nas gostili, je bilo resnično enkratno. Delavnico je odprl Kostas vodja regionalne agencije za mednarodno sodelovanje. Grški učitelji so živahni, gostobesedni in radi se smejijo. Povedali so mi, da jim tega ne more vzeti niti kriza. 


 
Skupaj smo se prebili skozi kar težavno uvajanje, po tem pa so me gostili s svojimi kulinaričnimi dobrotami (da si oblizneš prste). Skupaj smo izmenjali tudi mnenja in posebnosti v izobraževanju in vsakdnanu vsakega od nas. Bilo je resnično sproščeno in prijetno v njihovi družbi.



Pa še to. Gosti me Chrysa, učiteljica, ki jo projektno delo zanima in si želi novih izkušenj. Vesela sem, da sem končno uspela spoznati tudi to deželo malo pobliže, pa čeprav le skozi delo.
Sedaj nam je ostalo par ur do večera, zato me Chrysa pelje v center mesta, da si ogledam tudi nekaj zanimivosti Soluna.

Thessaloniki12 - picture slideshow

Miren - izpod peke

V nedeljo, 25.11.12, smo bili povabljeni v Miren na okusno jed "izpod peke", ki sta jo pripravljala Darjo in njegov nečak, dva super kuharja. Uživali smo ob toplem ognjišču, slastni hrani izpod peke, dobri domači kapljici in seveda nas je na koncu pocartala še  Mojca s svojim slastnim tirami su. Tako preživeti nedeljsko popoldne je r
es zavidanja vredno. Hvala vsem!
Nekaj utrinkov, da boste cedili sline ;)

Pod peko, Miren 2012 - slideshow dvd

Zanimiva raba ThingLinka

Preizkusila sem uporabo ThingLinka na eni izmed fotografij. Kar zanimivo tudi za šolsko uporabo. Lahko ga deliš s prijatelji na FB, čivkneš v Twit in vdelaš na spletno stran.



 http://www.thinglink.com/scene/32481286931

Septembrski rojstni dnevi v Domžalah

V soboto smo se zbrali člani obeh družin Šavli pri Petru v Domžalah. Pripravili smo pravi piknik z dobrotami z žara, zelenjavnimi dodatki in seveda sladicami. Za slastno žar ponudbo je poskrbel mojster Peter :), za zelenjavne dodatke Ana, Vili in Teja, za sladice pa spretni Teja in Ana. Tudi torta ni manjkala, saj je bil na vrsti Andražev rojstni dan. 

 Uživali smo v lepem vremenu, prijetni družbi in dobri hrani. Za nameček pa smo se tudi preizkušali v spretnosti "slackline", ki jo je prinesel Andraž. Da ne omenjam, kako "spretni", a vztrajni smo bili vsi začetniki ;). Meni je uspel le polovičen korak brez opore, :(.

Andraž pa je v tej disciplini že pravi mojster, kar dokazuje tudi ta video. Vredno ogleda. Čestitam, sine!

VIKEND NA ŠTAJERSKEM

V soboto sva se odpravila k Alešu na obisk. Po novem živi v Rušah pri Teji, kjer sta si ustvaruila res lepo in prijetno mansardno stanovanje. Na vrtu smo uživali dobrote z žara, kasneje pa živahno klepetali v dobri družbi Tejinih staršev in ostalih sorodnikov. 

 V nedeljo sva se z Bojanom odpravila na Pohorje in uživala v svežem jutru prekrasen pogled na Maribor in okolico. 

Gozo, Cominio in slovo

V soboto sem se podala na potep z ladjico na otok Gozo. Na otoku nas je prevzel minibus, sama in še štirje drugi potniki pa smo se peljali v terencu in imeli tako veliko prijetnejšo in ugodnješo vožnjo in možnost za slikanje in ogled.

Najprej smo si ogledali lepote prekrasnega azurnega okna - Azzure Window, ki bo po pričevanjih v nekaj letih pravzaprav izginil, kot so se pred tem porušile stene jam in je nastalo to okno. Vesela sem, da sem še ujela ta prekrasen pogled na okno in razburkano sinje modro morje pod njim.

Nato smo se odpravili v center glavnega mesta Victoria, se podali peš do stare trdnjave Citadella, kjer se ponuja prekrasen pogled na celoten otok. Na mestni tržnici smo si lahko kupili spominke in se odpravili v pristanišče od koder nas je ladjica odpeljala v slikovit Blue bay na bližnjem otoku Cominio.

Uživala sem v plavanju v kar precej slanem a prijetno toplem morju. Sinja modrina morja je ta dan privabila res veliko turistov. Veliko se jih je zbralo čisto ob obali zaliva na peščeni plaži, sama pa sem našla prijeten kotiček na skali in uživala naravo v tišini.
Na poti domov smo si ogledali še St. Mary's caves.

 

Zvečer smo se še zadnjič srečali še tisti preostali udeleženci, ki smo imeli polet v nedeljo na večerji. Slovo je bilo prijetno in obljubili smo si, da obdržimo stike tako na profesionali, kot tudi osebni ravni :)

Pa, pa Malta, do naslednjič,zagotovo vsaj še enkrat...

Gozo and Cominio - slideshow dvd

Obisk prestolnice Valletta

V četrtek smo popoldne obiskali prestolnico Malte, Valletto. Živahna vodička Josette nas je popeljala do razgledne točke s pogledom na luko in ladjedelnico, sprehajali smo se po lepih mestnih ulicah, pripovedovala nam je o zgodovini Malte, ki je doživela veliko prevratov in bila oblegana od mnogoterih ljudstev in piratov.

Občudovali smo notranjost St John's co-cathedral, ki je ena najbogateje okrašenih katedral na svetu, edina mestna vrata Victoria gate in se spočili ob dobri kavici na mestnem trgu.

Dan smo zaključili v tipični malteški restavraciji, kjer smo skupaj z lastnikom sami pripravili  predjed, zelo okusno malteško Ftiro, podobno pici a veliko okusnejša, vsaj zame in za večino udeležencev.

Maltežani trdijo, da so oni izumili pico in ne Italijani ;). Za glavno jed si je marsikdo privoščil znano malteško jed - zajec v okusni omaki.  Kakorkoli prekrasen in okusen zaključek dneva

Valleta visit - free slideshow

Učinkovite delavnice in druženje

Posebej smo uživali v skupinskem delu pri izdelavi animacij s tehniko Stop Motion. Imeli smo na razpolago veliko primerov in rekvizitov in ustvarili zanimivo animacijo na temo hrana.

Zadnji dan pa smo v skupinah po 3 pripravili scenarij za projekt s pomočjo oridja Concep Mapping in Prezi in v njem predvideli tudi uporabo IKT orodij (v našem primeru Comics, prezi, Concept mapping, PPT, Wiki ...) in prikazali nekaj morebitnih izdelkov (ogled v Wikispace).  (Prezi)

Ustvarjala sem skupaj z Barbaro iz Poljske in Hanadi iz Kuvajta. Temna pa je bila eMagazine. Vsekakor plodno, uporabno  in zanimivo.

Kizoa slideshow: Workshops 3 - Slideshow

Hagar Qim, Žurrieq in Medina

Ogledali smo si več zanimivosti Malte. Prvi dan smo obiskali Hagar Qim (svetišče, sveti kamni),

Žurrieq (modre jame in skalnat greben - slonova glava)

in Medino (stara prestolnica Malte). 

Kljub vročini smo resnično uživali vse tri zanimivosti ob dobrem in zanimivem vodenju naše živahne predavateljice in vodičke Josette Tabone.

Vse je resnično vredno obiska, saj spoznaš zgodovinsko preteklost otoka in njegove naravne lepote.

Malta excursions - free slideshow

Workshops - St. Clare's Collage, Pembroke

Od  27.8 to do 1.912 je potekal seminar (LLL) na temo ICT for Collaborative, Project based, Teaching and Learning, ki ga organizira Smart Solution, Malta.  

Predstavili so uporabna orodja za delo v razredu in pri projektih (Blog, Wiki, Photostory, PowerPoint, Photosynth, Prezi, Comic, StopMotion, Concept mapping in MoviMaker). 

Večina udeležencev je prvič uporabljala omenjena orodja, sama pa sem jih vsa že dolgo poznala in uporabljala, a sem vseeno uživala, ker sem lahko pomagala kolegom in imela čas za ustvarjanje in testiranje drugačnih možnosti. 

Ustvarila sem si nov Wikispace z gradivi, kjer lahko vidite nekaj izdelkov in utrinkov s seminarja.

Nekaj fotoutrinkov.

Kizoa slideshow: Malta course 2012 - Slideshow

Čudovit teden na Malti

26. avgust 2012
V nedeljo 26.8.12 sem se z letališča Ronchi odpravila proti Malti. Letela sem z AlItalia preko Rima. Na Malti me je pričakalo vroče, sončno vreme, prekrasna barva morja, stavbe peščene barve, množica turistov in gost promet. 

Pot od letališča do hotela v Sliemi je trajala več kot sicer, ker je bil praznik in so bile nekatere ulice zaprte za promet, a nas je prijazen šofer kljub temu uspel pripeljati do cilja. Bivanje sem rezervirala v hotelu Sliema Marina, ki leži tik ob promenadi in v bližini Sliema Ferries, od koder se lahko z ladjico ali ladjo peljete na različne destinacije. 

Zvečer smo imeli spoznavno srečanje v prekrasnem hotelu Corinthia. Organizatroji Smart Solutions in 18 udeležencev iz 14 držav smo tam preživeli prijeten večer. Posebej lep je bil pogled na nočno mesto in ognjemet v pozdrav prazniku.

Kizoa slideshow: Malta 2012 - Slideshow

Matera, stara pradavna bivališča Sassi

ČETRTEK, 28.6.2012

Najina zadnja destinacija je bila Matera, oddaljena okrog 280 km, območje precej manj poseljeno, kraško, pusto in suho. V Matero sva prispela sredi vročega dopoldneva. Želela sva si ogledati znameniti  del mesta imenovan Sassi (http://www.sassiweb.it/matera/cosa-sono-i-sassi/introduzione/), bivališča vklesana v stene pečine. Nikjer ni bilo označenega parkirišča za avtodome, a na srečo, nama je pri tem pomagal prijazen domačin, najbrž zaposlen kot usmerjevalec turistov. Poiskal nama je parkirišče in naju odpeljal do agencije, ki ponuja vodene oglede Sassov. Priključila sva se skupinici Italijanov (cena na osebo 15 Evrov) in slabo uro in pol sledila vodenemu ogledu, čeprav je ogled možen tudi samostojno.

Matera slovi po starem delu mesta z imenom "Sassi di Matera". Sassi so pradavna bivališča nastala v naravnih ali izklesanih jamah apnenčaste stene imenovane »tufo« v globeli okoli mesta imenovani Gravina, le redka so danes še naseljena. Sassi so bili v pradavnini pribežališče ljudi različnih verskih in jezikovnih pripadnosti, ki so tu našli zatočišče. V notranjosti jam so ljudje izklesali prostore tudi do 4 nadstropja v globino, na zunanji strani pa zravnali z zidanimi stenami.

Po panoramski cesti "Strada dei Sassi" smo se sprehodili mimo najznačilnejših jamskih prebivališč, ki jih lahko imenujemo urbanistični čudež davnine, obiskali tri znamenite cerkve v skalah in nekaj bivališč. Pojasnili so nam način življenja in dela v teh bivališčih. Zanimivo je dejstvo, da so prebivalci v spodnjih prostorih domovanj imeli domače živali, ki so jim nudile hrano in toploto. Poleg tega je temperatura v jamah konstantna skozi celo leto. Na ta dan je bilo zunaj okoli 35 st, takoj za vrati pa prijetnih 15 st.  Danes se nam zdijo ta bivališča v Materi slikovita in romantična, a še v začetku 20. stoletja so bila grd obraz Italije, saj so predstavljala strašno revščino in so bila tudi leglo nevarnih bolezni. Še leta 1950 je tu živelo 20000 ljudi, v novem delu mesta okoli 10000. Vse prebivalce so zato preselili v novozgrajene bloke v Materi in šele po nekaj letih spet dovolili naseljevanje.  Danes na področju Sassov živi okoli 5000 prebivalcev, v celotni Materi pa okoli 60000. Leta 1993 jih je Unesco uvrstil na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine.

Po vodenem ogledu sva se kljub veliki vročini še sama podala na ogled po celotnem naselju in po starem delu Matere. 

 

Amalfi in Ravello

SREDA, 27.6.12

Današnji cilj je bil Amalfi in Ravello, mestece nad njim. Vožnja do Amafija z avtobusom traja uro in tri četrt (čeprav je le slabih 45km). V Amalfiju sva presedla na drug avtobus. Ki naju je odpeljal v Ravello. 

Mestece leži visoko na pobočju hriba z lepim razgledi na obalo in mesteca ob njej. Je zelo urejeno, slikovito in z bujno vegetacijo. Vse okrog so lepi urejeni vrtovi, veliko cvetja, parki, trgovinice, ki ponujajo veliko pisanih keramičnih izdelkov in drugih lokalnih značilnosti.  Ob poti lahko vidiš v kakšnih zahtevnih strminah živijo in obdelujejo zemljo (oljke, agrumi in vinogradi) okoliški prebivalci. Mestece res vredno obiska.

Po vrnitvi sva si ogledala tudi Amalfi, znano katedralo, ozke ulice majhne trge in izkoristila vroče popoldne tudi za kopanje v toplem morju.

Sorento in slikovit ter romantičen Positano

TOREK, 26.6.2012

Zapustila sva Pompej in nadaljevala vožnjo do najine naslednje točke, obmorskega mesteca Sorenta, oddaljenega le dobrih 25 kilometrov. Vozila sva po gosto naseljenem področju, praktično od Napolija do Sorenta ni nepozidanega območja obale.  Po ozkih in zaparkiranih ulicah po katerih se odvija promet konfuzen za oči tujca (kot, da bi pravila določali sproti, vsak po svoji potrebi), med avtomobili namreč švigajo  skuterji v vseh smereh, a domačini se v njem dobro znajdejo, so potrpežljivi, strpni in nikoli nervozni. 

Presenetljivo, promet teče brez večjih zastojev. Garmin naju je pripeljal do načrtovanega kampa, a zaradi prometa in razmer na cesti sva spregledala oster odcep vanj. Medtem ko sva iskala možnost za vrnitev na to mesto, sva po naključju zavila in pristala v naslednjem kampu, ki ima še lepši razgled na Sorento, ki se razteza na pečinah vzdolž  obale. Našla sva senčen prostor. V recepciji so nama svetovali, da je zaobisk mestec na Amalfijski obali najbolje uporabiti javni avtobus, ki pogosto pelje do njih.  Izbiraš lahko med več vrst vozovnic za enkratno vožnjo (vse tako avtobusne kot vozovnice za vlak imajo določeno časovno veljavo in v tem času lahko presedaš neomejeno ) ali pa za 24 ur. Pripravila sva nahrbtnik z obvezno pijačo in kremo za sončenje (faktor 30), dežnikom za senco in sončnimi očali. Čakal naju je namreč nov zelo vroč in sončen dan.  

Izpred kampa sva se odpeljala z  mestnim avtobusom do avtobusne postaje v Sorentu. Tam sva se presedla na avtobus, ki pelje do Amalfija, saj na ta konec namreč ni dovoljena vožnja za avtodome od 6 zjutraj pa do polnoči, zaradi ozke,vijugaste in prometne ceste. Najin tokratni cilj je bil Positano, znan kot najbolj romantično mestece v Italiji ob eni izmed najbolj slikoviti obali. Kmalu sva ugotovila, zakaj velja prepoved za vožnjo z avtodomi. Za manj kot 25 km smo potrebovali celo uro. 

Cesta je ozka, vijugasta, polna prometa in poteka po strmih pobočjih obale, večinoma vklesana v steno. V vseh vaseh ali mestecih, ki ležijo na zelo strmih pobočju del že tako ozke ceste zavzemajo še parkirani avtomobili.  Vozniki avtobusov so pravi mojstri, ko si s centimetrskimi razdaljami med vozili in skalami utirajo pot avtobusom. Potnikom, ki večinoma niso vajeni takih razmer, pogosto zastane dah,še posebej, ko vidiš, kaj na cesti počnejo skuterji. 

Positano je resnično pravi biser Amalfisjke obale, slikovite svetle hiše postavljene ena nad drugo v živi skali, praktično v skoraj navpičnih pobočjih, prekrasna obala, veliko živobarvnega cvetja, majhnih, lepo urejenih trgovinic, ozkih uličic in stopnišč, ki se spuščajo proti morju. 

Polno turistov iz celega sveta se sprehaja po njih. Kljub temu, da je obala strma in ozka, pa so tu lepe plaže. Uživaa sva popoldne v temprekrasnem okolju.

Napoli, domovina pice

PONEDELJEK, 25.6.2012

Zopet se je obetal vroč sončen dan, midva pa sva se odpravljala v Napoli, v mesto, ki ga zadnje čase poznamo iz novic po težavah s smetmi. Sedla sva na vlak, ki naju je v 30 minutah pripeljal do centralne železniške postaje. 

Že iz vlaka sva opazila povsod veliko smeti in neurejenih hišnih pročelij. Z vlaka sva izstopila skupaj z množico ljudi, ki so se ali odpravljali na delo ali pa na ogled mesta. Najprej sva na info točki poiskala zemljevid mesta, saj se sicer ne moreš znajti v tem velikem mestu. 

Odpravila sva se v »centro storico«, center mesta z ozkimi ulicami, visokimi stavbami s starimi pročelji, na katerih se je na vrveh sušilo perilo, povsod vidiš viseti kable, po zraku in fasadah, v pritličju stavb so pretežno majhne trgovinice, ob njih pa ulične stojnice polne raznih spominkov, figuric in podobne robe. Ena izmed dolgih, ozkih prečnih ulic je bila polna turistov, ki so si ogledovali ponudbo. Zanimanje je zbujala stojnica s figuricami mnogih znanih politikov, športnikov in umetnikov, Berlusconija so ponujali s 50% popusta :).   

Ogledala sva si tudi mestno katedralo »Duomo«, ki je znana po relikviji (njegova kri je shranjena v epruveti) svetega Gennaria, zaščitnik Vezuva. Seveda, sva morala za kosilo poskusiti pravo napolitansko pico. 

Po kosilu sva se z vzpenjačo dvignila na grič Montesanto z impozantnim gradom in obzidjem, od koder je lep razgled na mesto in zaliv z Vezuvom v ozadju. Ob povratku z vročega in soparnega griča, sva si ogledala še ogromno po njihovo imenovano galerijo Umberto, to je visoko s steklenim obokom pokrito križno mesto, s trgovinicami in marmornatimi tlemi, v centru križa po so na tleh mozaiki vseh astroloških znamenj. Kot vsi ostali sva se tudi midva slikala pred svojim znakom. Nadaljevala sva pot do Piazza Plebiscito s podobnim polkrožnim stebriščem kot v Vatikanu, gledališčem. Na desni strani stoji Palazzo Reale s kipi bivših kraljev Napolija. 

 

Na poti z avtobusom do železniške postaje sva se čudila pogumu (nori vožnji) skuterjev, ki so švigali med avtomobili, malo po svojem malo po nasprotnem pasu, prehitevali v škarje in potrpežljivi in strpni vožnji voznika našega avtobusa. 

Izmučena od vročega dne in mestnega vrveža sva komaj še opravila nujne nakupe v bližnji trgovini.

Na vulkanu Vezuv

NEDELJA, 24.6.2012

Nedelja je sicer dan za počitek, midva pa sva se odločila, da se zgodaj odpraviva na ogled vulkana Vezuv. To je posebno triurno doživetje, saj se najprej pelješ z avtobusom do vznožja hriba, tam pa skupino prevzame poseben terenski avtobus (4x4), ki premaguje strmo vijugasto cesto, ponekod tlakovano, večinoma pa peščeno. Vožnja traja 45 minut. Nato se je potrebno povzpeti peš do kraterja (20 min hitre hoje). 

Za ogled kraterja nam je ostalo slabo uro časa. Lahko sicer ostaneš tudi dlje, a potem imaš lahko težavo s prevozom nazaj. Najprej nam je vulkanolog pojasnil vse poznane zanimivosti o tem vulkanu. Vulkanski izbruh 79 je bil eden največjih v novejši zgodovini, primerljiv z izbruhom Mount Saint Hellen v ZDA v začetku 1980. Ekspozija izbruha je goro znižala za okoli 800 m. Do zadnjega velikega izbruha okoli 1940 je bi krater napolnjen do vrha, takrat pa je izbruh ustvaril sedanjo podobo kraterja. Hrib je poraščen z bujnim gozdom do dveh tretjin, zgoraj pa raste trava, cvetje in grmičevje. 

Ve se, da bo vulkan nekoč zagotovo spet bruhal, a za potrebe evakuacije 600.00 prebivalcev v radiu 10 km najnevarnejše cone nimajo ustreznih načrtov evakuacije (je praktično nemogoča). Znanstveniki spremljajo življenje vulkana s senzorji in stalnimi meritvami, da bi morda lahko predvideli ponoven izbruh in opozorili prebivalstvo.  

Ura je hitro minila in na poti v kamp nas je v avtobusu zabavala lokalna napolitanska glasba, manj prijeten pa je bil pogled na s smetmi polne neurejene ulice predmestja Pompej.  

Popoldne sva se podala do centra mesta Pompej po dolgi lepo urejeni sprehajalni ulici polni stojnic, ki ponujajo turistom raznovrstne spominke. 

V centru je mogočna cerkev in park z vodnjakom. Zvečer sva se vrnila v kamp in se pripravila na avanturo naslednjega dne.

Obisk Pompejev

SOBOTA, 23.6.2012

Po zajtrku sva nadaljevala s potovanjem proti Pompejem, ki je potekalo dobre tri ure gladko brez gneče na cesti. Ko sva zavila iz avtoceste naju je presenetil pogled na zanemarjene, s smetmi nastlane ulice, nizke bolj ali manj neurejene hiše, ozke ulice polne avtomobilov in skuterjev. Garmin naju je pripeljal do načrtovanega kampa Zeus, ki stoji tik ob vhodu v Pompeje in ob železnici, ki pelje do Napolija. Avtodom sva postavila na senčen kraj pod oljkami in pomarančami in se pripravila za ogled Pompejev. 

Okrog treh sva kupila vstopnici (11 Evrov po osebi) in se podala na sprehod po ostankih mesta duhov. S pomočjo zemljevida in knjižice, ki opisuje posamezne točke v mestu, ter občasnem poslušanju vodičev, ki so vodili skupine sva  odkrivala lepote starodavnega mesta iz 6. Stoletja BC, nastali kot grška trgovska postojanka (oje, vino,…), leta 63 AC ga je poškodoval potres, ostalo pa je zasul Vezuv 79. Ponovno so ga odkrili šele okrog leta 1600. Za tiste čase je bilo to veliko mesto z okrog 16.000 prebivalci, imelo je svoj še vedno dobro ohranjen amfiteater za 20.000 obiskovalcev in še vedno uporabno gledališče grškega tipa s 5000 sedeži. 

Ostanki hiš, ki so jih imenovali domus, kažejo različne stile, ki so se razvijali v tem času. Ulice so tlakovali z velikimi kamni v katerih so dobro vidne kolesnice, za pešce pa so poleg pločnikov postavili tudi kamne za prečkanje ulicee, podobno kot današnje zebre. Zanimiva je struktura hiš, nekatere so bile premožnejše, druge manjše, enoprostorske. Zidali so tud že v nadstropjih, vidne so kamnite stopnice, notranji vrtovi. V nenavaden je pogled na okamenela trupla, ki so ostala v položaju, kot jih je zasul vulkanski prah. Zanimiv je tudi ogled javne hiše z pripadajočimi freskami na to temo.

Pomembna točka v mestu je bilo prostrano kopališče z bazenom v sredini, obdano z obzidjem in travnatim parkom in drevesi, ki so obiskovalcem nudili senco. V centru mesta pa so bile neke vrste term, kopališče z več različnimi prostori okrašenimi s kipci na stenah, mozaiki in freskami. 

Ostanki fresk, lončevine, denarja kažejo na bogato kulturno dediščino tega kraja. Človek ima ob tem obisku čuden občutek, saj se podobna katastrofa s spečim vulkanom lahko kadarkoli spet ponovi.

Rim tretji dan

PETEK, 22.6.2012

Zgodnje vstajanje in zajtrk. Zakaj? Ker od 8.30 do 17.00 stavkajo vsi javni prevozniki v Rimu. Hitiva do žel. postaje Due ponti, ujameva vlak in se odpeljeva do mesta. 

 

Na Piazza del popoli, se presedeva na avtobus 217 in se odpeljeva do Koloseja, največjega rimljanskega amfiteatra, ki je lahko gostil 50 000 obiskovalcev. Razveselila sva se, ker je ob tej uri le peščica turistov stala v vrsti za ogled znamenitosti. A veselje ni trajala dolgo, saj so nas tik pred odpiranjem obvestili z letakom, da danes ne bo nič z ogledom, ker tudi oni stavkajo. Najin načrt je torej splaval po vodi. Povzpela sva se na griček nad Kolosejem, od tam naredila nekaj posnetkov. 

Imela sva namen obiskati tudi Foro Romano, centralni del starega Rima in grič Palatin (na tem mestu je bil ustanovljen Rim po zmagi Romula nad bratom Remom) kasneje takoimenovan rimski »Beverly hills« z najuglednejšimi stavbami tistega časa, a žal zaradi stavke tudi zaprta. Odločila sva se, da ga obhodiva kot tudi večina drugih razočaranih turistov. 

Že jutranje sonce je žgalo in jemalo vid. Na obhodu Cirko massimo (starorimski stadion za konjske dirke dolg 400 metrov)  sva srečala mlad par. Na njunih majicah je bil napis Slovenija, zato sva ju ogovorila in odkrila, da sta pravzaprav iz Argentine (ona Kržišnik, on Modic), njuna dedka pa sta iz Slovenije. Oba sta govorila odlično slovensko, kljub temu, da sta že tretja generacija. Povedala sta nama, da so z zborom na turneji po Evropi. Zbor je pred dnevi koncertirali tudi na Sveti gori v Novi Gorici. Kakšno naključje.

V hudi sončni pripeki sva pot nadaljevala na Capitolino (nekdanje centralno versko središče, danes pa sta tu dva muzeja), od koder je lep pogled na ostanke Foro Romano.

 

Najina naslednja točka je bila Piazza Venezia in spomenik Vitoriu Emanuelleju (prvi kralj združene Italije, njegov general Garibaldi, ga opazuje iz sosednjega griča). 

V sončni pripeki se je prilegel ogled notranjosti muzejev in bazilike. V opoldanski vročini sva si zaželela kosilo in postanek in zgolj slučajno zašla v judovski predel geto, ki še danes kaže povojno sliko. Zanimivost tega predela, od koder so fašisti in nacisti v eni noči zbrali in odpeljali v Aushwitz več kot 1000 njenih prebivalcev. V ta spomin so na medeninastih ploščicah v tlaku ozkih uličic napisana posamezna imena in datumi odpeljanih v taborišče. V bližini sva si ogledala Portico D'Otavia, ostanke Otavijine palače, sestre prvega rimskega cesarja Avgusta in del amfiteatra. 

Po kosilu sva se peš odpravila ponovno do Vatikana, ker sva upala, da morda v popoldanskem času e bo več toliko gneče, žal se nama tudi tokrat ni posrečilo vstopiti v cerkev svetega Petra, zaradi predolgega čakanja v vrsti na pripekajočem soncu.

Dan sva ponovno zaključila s sproščujočo osvežitvijo v bazenu.