PETEK,
22.6.2012
Zgodnje vstajanje
in zajtrk. Zakaj? Ker od 8.30 do 17.00 stavkajo vsi javni prevozniki v Rimu.
Hitiva do žel. postaje Due ponti, ujameva vlak in se odpeljeva do mesta.
Na Piazza
del popoli, se presedeva na avtobus 217 in se odpeljeva do Koloseja, največjega
rimljanskega amfiteatra, ki je lahko gostil 50 000 obiskovalcev. Razveselila
sva se, ker je ob tej uri le peščica turistov stala v vrsti za ogled znamenitosti.
A veselje ni trajala dolgo, saj so nas tik pred odpiranjem obvestili z letakom,
da danes ne bo nič z ogledom, ker tudi oni stavkajo. Najin načrt je torej splaval po
vodi. Povzpela sva se na griček nad Kolosejem, od tam naredila nekaj posnetkov.
Imela sva namen obiskati tudi Foro Romano, centralni del starega Rima in grič
Palatin (na tem mestu je bil ustanovljen Rim po zmagi Romula nad bratom Remom) kasneje
takoimenovan rimski »Beverly hills« z najuglednejšimi stavbami tistega časa, a
žal zaradi stavke tudi zaprta. Odločila sva se, da ga obhodiva kot tudi večina
drugih razočaranih turistov.
Že jutranje sonce je žgalo in jemalo vid. Na
obhodu Cirko massimo (starorimski stadion za konjske dirke dolg 400 metrov) sva srečala mlad par. Na njunih majicah je bil
napis Slovenija, zato sva ju ogovorila in odkrila, da sta pravzaprav iz
Argentine (ona Kržišnik, on Modic), njuna dedka pa sta iz Slovenije. Oba sta govorila
odlično slovensko, kljub temu, da sta že tretja generacija. Povedala sta nama,
da so z zborom na turneji po Evropi. Zbor je pred dnevi koncertirali tudi na
Sveti gori v Novi Gorici. Kakšno naključje.
V hudi
sončni pripeki sva pot nadaljevala na Capitolino (nekdanje centralno versko
središče, danes pa sta tu dva muzeja), od koder je lep pogled na ostanke Foro
Romano.
Najina
naslednja točka je bila Piazza Venezia in spomenik Vitoriu Emanuelleju (prvi
kralj združene Italije, njegov general Garibaldi, ga opazuje iz sosednjega
griča).
V sončni pripeki se je prilegel ogled notranjosti muzejev in bazilike.
V opoldanski vročini sva si zaželela kosilo in postanek in zgolj slučajno zašla
v judovski predel geto, ki še danes kaže povojno sliko. Zanimivost tega predela,
od koder so fašisti in nacisti v eni noči zbrali in odpeljali v Aushwitz več
kot 1000 njenih prebivalcev. V ta spomin so na medeninastih ploščicah v tlaku ozkih
uličic napisana posamezna imena in datumi odpeljanih v taborišče. V bližini sva
si ogledala Portico D'Otavia, ostanke Otavijine palače, sestre prvega rimskega cesarja
Avgusta in del amfiteatra.
Po kosilu
sva se peš odpravila ponovno do Vatikana, ker sva upala, da morda v popoldanskem
času e bo več toliko gneče, žal se nama tudi tokrat ni posrečilo vstopiti v
cerkev svetega Petra, zaradi predolgega čakanja v vrsti na pripekajočem soncu.
Dan sva
ponovno zaključila s sproščujočo osvežitvijo v bazenu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar