Napoli, domovina pice

PONEDELJEK, 25.6.2012

Zopet se je obetal vroč sončen dan, midva pa sva se odpravljala v Napoli, v mesto, ki ga zadnje čase poznamo iz novic po težavah s smetmi. Sedla sva na vlak, ki naju je v 30 minutah pripeljal do centralne železniške postaje. 

Že iz vlaka sva opazila povsod veliko smeti in neurejenih hišnih pročelij. Z vlaka sva izstopila skupaj z množico ljudi, ki so se ali odpravljali na delo ali pa na ogled mesta. Najprej sva na info točki poiskala zemljevid mesta, saj se sicer ne moreš znajti v tem velikem mestu. 

Odpravila sva se v »centro storico«, center mesta z ozkimi ulicami, visokimi stavbami s starimi pročelji, na katerih se je na vrveh sušilo perilo, povsod vidiš viseti kable, po zraku in fasadah, v pritličju stavb so pretežno majhne trgovinice, ob njih pa ulične stojnice polne raznih spominkov, figuric in podobne robe. Ena izmed dolgih, ozkih prečnih ulic je bila polna turistov, ki so si ogledovali ponudbo. Zanimanje je zbujala stojnica s figuricami mnogih znanih politikov, športnikov in umetnikov, Berlusconija so ponujali s 50% popusta :).   

Ogledala sva si tudi mestno katedralo »Duomo«, ki je znana po relikviji (njegova kri je shranjena v epruveti) svetega Gennaria, zaščitnik Vezuva. Seveda, sva morala za kosilo poskusiti pravo napolitansko pico. 

Po kosilu sva se z vzpenjačo dvignila na grič Montesanto z impozantnim gradom in obzidjem, od koder je lep razgled na mesto in zaliv z Vezuvom v ozadju. Ob povratku z vročega in soparnega griča, sva si ogledala še ogromno po njihovo imenovano galerijo Umberto, to je visoko s steklenim obokom pokrito križno mesto, s trgovinicami in marmornatimi tlemi, v centru križa po so na tleh mozaiki vseh astroloških znamenj. Kot vsi ostali sva se tudi midva slikala pred svojim znakom. Nadaljevala sva pot do Piazza Plebiscito s podobnim polkrožnim stebriščem kot v Vatikanu, gledališčem. Na desni strani stoji Palazzo Reale s kipi bivših kraljev Napolija. 

 

Na poti z avtobusom do železniške postaje sva se čudila pogumu (nori vožnji) skuterjev, ki so švigali med avtomobili, malo po svojem malo po nasprotnem pasu, prehitevali v škarje in potrpežljivi in strpni vožnji voznika našega avtobusa. 

Izmučena od vročega dne in mestnega vrveža sva komaj še opravila nujne nakupe v bližnji trgovini.