SOBOTA,
23.6.2012
Po zajtrku
sva nadaljevala s potovanjem proti Pompejem, ki je potekalo dobre tri ure
gladko brez gneče na cesti. Ko sva zavila iz avtoceste naju je presenetil
pogled na zanemarjene, s smetmi nastlane ulice, nizke bolj ali manj neurejene
hiše, ozke ulice polne avtomobilov in skuterjev. Garmin naju je pripeljal do
načrtovanega kampa Zeus, ki stoji tik ob vhodu v Pompeje in ob železnici, ki
pelje do Napolija. Avtodom sva postavila na senčen kraj pod oljkami in
pomarančami in se pripravila za ogled Pompejev.
Okrog treh sva kupila vstopnici
(11 Evrov po osebi) in se podala na sprehod po ostankih mesta duhov. S pomočjo
zemljevida in knjižice, ki opisuje posamezne točke v mestu, ter občasnem
poslušanju vodičev, ki so vodili skupine sva
odkrivala lepote starodavnega mesta iz 6. Stoletja BC, nastali kot grška
trgovska postojanka (oje, vino,…), leta 63 AC ga je poškodoval potres, ostalo
pa je zasul Vezuv 79. Ponovno so ga odkrili šele okrog leta 1600. Za tiste čase
je bilo to veliko mesto z okrog 16.000 prebivalci, imelo je svoj še vedno dobro
ohranjen amfiteater za 20.000 obiskovalcev in še vedno uporabno gledališče
grškega tipa s 5000 sedeži.
Ostanki hiš, ki so jih imenovali domus, kažejo
različne stile, ki so se razvijali v tem času. Ulice so tlakovali z velikimi
kamni v katerih so dobro vidne kolesnice, za pešce pa so poleg pločnikov
postavili tudi kamne za prečkanje ulicee, podobno kot današnje zebre. Zanimiva
je struktura hiš, nekatere so bile premožnejše, druge manjše, enoprostorske.
Zidali so tud že v nadstropjih, vidne so kamnite stopnice, notranji vrtovi. V
nenavaden je pogled na okamenela trupla, ki so ostala v položaju, kot jih je
zasul vulkanski prah. Zanimiv je tudi ogled javne hiše z pripadajočimi freskami
na to temo.
Pomembna
točka v mestu je bilo prostrano kopališče z bazenom v sredini, obdano z
obzidjem in travnatim parkom in drevesi, ki so obiskovalcem nudili senco. V
centru mesta pa so bile neke vrste term, kopališče z več različnimi prostori
okrašenimi s kipci na stenah, mozaiki in freskami.
Ostanki fresk, lončevine, denarja kažejo na bogato kulturno dediščino tega kraja. Človek ima ob tem obisku čuden občutek, saj se podobna katastrofa s spečim vulkanom lahko kadarkoli spet ponovi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar