Promet se je zgostil, bile so kolone kamijonov, a na srečo nisva imela zastojev. Pozno popoldne sva prispela v Klein Winternheim k teti Mimici, kjer sva imela prostor za najin avtodom.
Ker se le redko srečujemo, smo uživali v večernem klepetu in obujanju spominov.
Naslednji dan smo si dopoldne s sprehodom ogledali okolico in mesto.
Popoldne smo se z Aleksandro, Bojanovo sestrično, peljali do Mainza in do krajev, kjer sta teta in stric živela pred leti. Na žalost so plohe preprečile, da bi uživali v lepi naravi in pogledih na bogato obložene češnje v nasadih. Smo se pa v bližnjem nasadu založili s svežimi jagodami, češnjami in marelicami, ki nama jih je za pot domov pripravila teta.
Zvečer naju je Aleksandrina družina povabila na okusno večerjo v italijansko gostilno Bella vista. Zares prijetno in okusno doživetje. Kako lepo je imeti stike z razširjeno družino. Tudi v bodoče si želiva čimveč podobnih stikov. Hvala, vrnite nama obisk v Sliveniji.
Ni komentarjev:
Objavite komentar