Pred odhodom na celino, italijanksi škorenj, sva si ogledala bližnjo laguno, ki leži pod visokim skalnatim grebenom. Peščen jezik sega 1 km v morje.
Tik pod navpično steno pa ležijo tri majhna jezerca. Zanimiv in nenavaden naravni pojav, ko en kilometer dolg ozek peščen jezik sega v morje. Za spomin sva nabrala veliko lepih kamenčkov, ki jih je tu veliko in nek domačin nama je pokazal nenavadno simbijozo dveh živali, posebnega sinjemodrega prozornega mehkužca, podobnega drobcenemu srfu z jadrom (3 / 5 cm velik), ki jih valovi prinesejo iz bližnjih otokov. Puščajo močno modro barvo.
Bojan je seveda obvezno preveril toploto siciljanskega morja in ugotovil, da se z malo kurajže že da zaplavati.To je tudi bil najin zadnji postanek pred odhodom na trajekt. Imela sva srečo, saj je trajekt odplul le tri minute po vkrcanju. Blizu Paestuma sva naletela na še vedno zaprt kamp, ki pa nama je vendarle ponudil zatočišče za eno noč. Velika večina kampov je odprta šele v maju mesecu ali kasneje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar