Citti park ponuja celovit servis in parkirišča za avtodome in to kar 30 parkirišč. Imela sva srečo, da sva dobila prostor, ker sva bila zgodnja.
Pripravila in pojedla sva kosilo, zelenjavno mineštro z brokolijem sem skuhala jaz, mesni dodatek pa sva kupila v restavraciji v Citti parku ( se piše z i citti in ne z y).
Po kosilu sva sedla na mestni avtobus, ki ima tu postajo in se po dobrih 25 minut izkrcala v mestu. Jako prikladno!
Že prvi pogled na mesto od daleč je potrdil, da mesto Lübec res krasi sedem stolpov petih glavnih gotskih cerkva (sv. Marije, sv. Petra, sv. Egidijana, sv. Jakoba in katedrala). Prav ti elegantni koničastimi zvoniki dajejo mestu poseben značilen panoramski izgled.
Ohodila sva nekaj teh res ogromnih in visokih cerkva. Nemogoče je, da jih je toliko v enem (216.000 prebivalcev) mestu. Cerkve imajo mogočne, visoke stebre in obokane strope, niso pa okrašene.
Mesto se ponaša s Holstenskimi mestnimi vrati iz rdeče opeke, izvrstnem marcipanu in starem mestnem jedru, ki je v celoti pod zaščito Unesca.
Prav vrata so naju najprej prevzeka, da sva ji z občudovanjem obšla in prešla. So res poseben impozanten vstop v mesto, prava mogočna utrdba s stolpom na vsaki strani
pogled z mestne strani na vrata.
Pišejo, da ta znamenita srednjeveška mestna vrata s poševnimi stolpi niso le ovekovečena na neštetih razglednicah, temveč krasijo tudi hrbtno stran spominskega kovanca za 2 evra iz leta 2006.
Vsak naslednji korak je odkrival nove koničaste stolpe in stolpiče, slikovita pročelja mestnih stavb, ki krasijo ulice in trge in mostovi, ki vodijo v staro mestno jedro.
Pokukala sva tudi na dvorišča za visokimi meščanskimi hišami in tam odkrila drugačen svet mirnih miniaturnih uličic, skritih očem mestnega vrveža.
Tu hišice prehajajo druga v drugo, stopničasto in podstrešja nudijo življenski prostor prebivalcem.
Mesto je vrvelo v živahni dnevni rutini. Veliko se nas je zbralo v znameniti trgovini, ki ponuja tisoč in en izdelek iz marcipana. Je samopostrežna in sam si lahko sestaviš svoj asortiman okusov in oblik.
Lübeck proizvaja najboljši marcipan že od 15. stoletja. Njegova kakovost je strogo zaščitena. Pristen "lübeck marcipan" mora izpolnjevati posebna merila glede vsebnosti mandljev.
Preverila sem kaj je pravzaprav marcipan in izvedela, da je Marcipan gosta, mehka slaščičarska masa, ki se tradicionalno pripravlja iz dveh delov - fino mletih olupljenih mandljev in enega dela sladkorja. Zaradi svoje prožne teksture, ki spominja na plastelin, se pogosto uporablja za oblikovanje okrasnih figuric, pripravo čokoladnih bonbonov ali kot obloga za torte.
Čeprav se danes povezuje predvsem z Evropo, zametki marcipana segajo v 6. stoletje v Perzijo (današnji Iran). Predhodnika te mase so pripravljali iz mandljev, olj in medu ter jo odišavili z vrtničnimi cvetovi. V Evropo so ga v srednjem veku prinesli Arabci prek Španije in turški trgovci prek Balkana. V srednjem veku je bil cenjena poslastica, rezervirana le za plemstvo in samostanske kroge.
Posebnost mesta je tudi staro mestno jedro, pravzaprav stoji na otočku, ki ga je ustvarila reka Trave (zveni po naše, kajne?). Tu naj omenim, da je veliko imen krajev slovanskega porekla, ker so tu včasih živeli slovani.
Bolnišnica Svetega Duha je ena najstarejših ohranjenih socialnih ustanov te vrste na svetu (ustanovljena okoli leta 1227).
Je mogočna zgradba z impozantnim vhodom, in hodnikom s številnimi sobami. V predverju razstavljajo maketo celotnega sistema zgradb.
Služila je kot pomembna bolnišnica in dom za ostarele. Enkraten spomenik in opomnik, kako pomembne so te ustanove za človeka.
Mesto, znano kot »kraljica Hanzeatske lige«, je bilo v 13. in 14. stoletju eno najmočnejših trgovskih središč severne Evrope in – po Kölnu – drugo največje mesto v srednjeveški Nemčiji, kar vsekakor potrjujejo mogočne cerkve, mestna vrata in meščanske stavbe.
In še podatek, mesto je tudi dom Nobovih nagrajencev: Lübeck pogosto imenujejo "mesto Nobelovih nagrajencev", saj so tukaj živeli ali delali znani pisatelji in znanstveniki, kot so Thomas Mann (književnost), Willy Brandt (mir) in Günter Grass (književnost).
Vse povedano o mestu samo potrjuje, da ga je treba nujno obiskati in spoznati :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar