Na otok Sylt s kolesom

Kljub oblačnosti, ki je obetala dež sva se s kolesom odpravila na bližnji nemški otok Sylt. 

Trajekt vozi vsako uro iz bližnjega pristanišča Havenby do pristanišča List na Syltu. Vožnja traja 40 minut. Cena za dve osebi s kolesi 42€ povratna karta.

Ko sva prispela do trajekta sva imela srečo in še enkrat pomahala v slovo kraljičini ladji, ki je ravno takrat zapuščala otok.

Zjutraj je bil trajekt nabito poln turistov, ki so potovali z avtobusi in avti. 

Na Syltu naju je pričakalo z vetrom rahlo pršenje. Nič kaj lep začetek potepa. A kot mnogi drugi sva zavrtela pedala in se odpravila odkrivat ta opevani otok.

Sylt je namreč priljubljen nemški otok v Severnem morju, posebej za bogate in slavne. Še vedno je otok, čeprav je povezan s celino z nasipom, po katerem teče železnica. Ljubitelji narave ga radi obiščejo, saj je preprosto raj na prostem za pohodnike, kolesarje, kajtarje in druge aktivnosti na prostem.

Lahko se pohvali z zanimivo obliko (spominja na črko F), z neskončno dolgimi peščenimi plažami (40 km), rdečimi pečinami, zeleno valovito sipinsko pokrajino, morjem, ki je sicer precej hladno, konji, ovcami, svetilniki, čudovitimi starimi in novimi s slamo kritimii hišami.

 Najbolj obiskana so tri večja turistična mesta in sicer Westerland, Kampen in Wenningstedt-Brader. Vse to dela Sylt enega najljubših otokov v Nemčiji. Tako vsaj lahko preberemo na internetu.

Ima urejeno in dobro označeno kolesarsko pohodniško povezavo med vsemi kraji na otoku. 

Po tej poti sva se odpravila proti Westerlandu v družbi še mnogih drugih obiskovalcev. 

Zanimivo, da sva srečevala veliko več kolesarjev iz duge smeri. Očitno je kolesarjenje zelo priljubljeno. Nikogar dež ni oviral, preskrbljeni so bili z ustreznimi oblačili in pelerinami. 

Pokrajina je popolnoma drugačna, valovita, očitno so sipine sčasoma nudile dom različnim rastlinam, posebej vresju, ki v času cvetenja, obarva gričke v lepo vinsko barvo, ne manjka pa tudi bodičasto grmičevje z rdečimi plodovi ali lila cvetovi in rumenih cvetlic. Vse našteto je počasi spremenilo sipine v slikovito in drugačno pokrajino. 

Vmes sva pokukala tudi na eno izmed plaž. Ker je tu vedno zelo vetrovno, imajo namesto senčnikov posebne pokrite, rikšam podobne stole za dva razporejene po peščeni plaži. 

Na pol poti je pršenje ponehalo in zapihal je toplejši veter, ki nama je sproti sušil oblačila. 

Občudovala sva zanimive hiše, ki so se zaradi posebnih arhitekturnih značilnosti, slame in barve popolnoma stopile z okoljem. 

 Po 18 km sva prišla v Westerland, kar veliko in živahno mesto z mnogimi ulicami, brez prometa, le za pešce. Čas je bil za kosilo in privoščila sva si okusno solato in pico. 

Nato sva šla na ogled mestnega središča. Na ulicah se je trlo turistov, kar je potrdilo oceno, da je otok turistična atrakcija. 

Ko pa sva si zaželela ogledati še mestno plažo, sva presenečena odkrila, da je dostop do promenade in plaže mogoč le za plačilo (4€). 

Neverjetno, nikjer v mestu ne moreš do morja, ne da bi za to plačal. Prav tako tudi nekaj kilometrov okoli mest. Ogledaš si lahko promenado s plažo s ploščadi nad njo. 

Ne zamišljam si, da bi v našem Portorožu naredili kaj takega. 

Malo razočarana nad tem dejstvom, sva se odpravila nazaj do trajekta. Tokraj je šlo veliko lažje, saj nama je veter pihal v hrbet, pa še dežja ni bilo. ;) kratek postanek na razgledni klopci naju je navdušil.

Tudi danes sva prevozila malo več lot 50 km.