Chamonix, 5., 6. junij 2014
Odhod iz Nove Gorice 24.25. popoldne. Do Milana še kar znosen, a precej
gost promet, le kamionov je toliko, da bi
rabili lastno avtocesto. Na poti mimo Milana, kot po navadi ni šlo brez gneče. Od Milana dalje sva se peljala mimo kilometrov in
kilometrov zelenih riževih polj, ki so se razprostirala na obeh straneh
avtoceste.
Prespiva na postajališču 25 km naprej od Novare, še kar
mirno, le tovornjakov ne moreš preslišati. Celo noč sem mislil, da nas
preletavajo helikopterji. Naslednji dan nadaljujeva proti predoru pod Mont Blancom. Malo pred Aosto se konča ravninski del in preide v hribe
in gore. Strma pobočja krasijo vinogradi, ki jih ni malo tudi na zelo strmih
predelih.
Pri Courmayeur-ju smo že na višini 1300 m in pred nami je
že predor Mont Blanc.
Plačava 57 evrov (!!!) in šele, ko se prižge zelena luč
na semaforju, počasi vozimo skozi 11,6 km dolgem predoru. Obvezna varnostna razdalja
150 m, hitrost omejena na 70 km so varnostne razmere posledica požara
tovornjaka in večjega števila mrtvih leta 1999. Nihče je seveda ne spoštuje dobesedno, a
vseeno promet teče precej varneje kot na avtocestah.
Ob prihodu iz predora se odpre pogled na dolino Chamonix.
Obvezen postanek na razgledni točki, slikanje nato se spustiva okoli 200 nižje
v dolino.
S pomočjo Garmina poiščeva kamp (Les Marmottes, N 45.90529 E006.83498),
še nezaseden, cenovno ugoden (21 evrov z elektriko) in se parkirava. Kamper ne
sme bit višji kot 300 cm, ker pot pelje skozi ozek železniški podvoz. Kamp je
na lepi lokaciji, s prekrasnim pogledom direktno na ledenike in na zanimivo špičasto
gorsko skalo, ki se dviga 3842 m visoko,
Aigulle de Midi. Na Aigulle de Midi lahko prideš z gondolo, na vmesni
postaji, od koder se lahko odpraviš tudi peš v različne smeri je potrebno
prestopiti, da dosežeš vrh te skale. Načrtujeva
ga osvojiti jutri. Na desni strani se za ledenikom skriva vrh Mont Blanca, ki
se ga lepo vidi iz mesta. Ko se namestiva in se odpočijeva, razpakirava kolesa in se po lokalni cesti odpraviva
v 3 km oddaljen Chamonix.
Peljeva se mimo majhnega jezerca, kjer so že prvi kopalci.
Na drugi strani ceste pa je zanimiva 50 m visoka in 100 m široka naravna
plezalna stena, kjer se veliko mladih preizkuša v plezalnih veščinah. Pot nadaljujeva do Chamonixa, kjer je že veliko turistov.
Prekolesariva center, ki je zaprt za promet, tako da je prav zanimivo in varno.
V turistični pisarni dobiva zemljevide in napotke, kako izkoristiti 2-3 dni v
tem kraju in okolici. Ugotovim, da se prava sezona še ni začela, zato še ne
delujejo vse naprave do turističnih točk. Zveva, da z dnevno karto lahko
obiščeš več različnih točk, možen pa je tudi nakup ugodnejših večdnevnih kart
za vse naprave, še posebej, če nameravaš tudi kaj hribolaziti. Za naju je
pomembno, da deluje gondola na Aiguille de Midi in železnica Montenvers do ledenika
Mer de glace, kar sta najini destinaciji te dni.
Tako kot mnogi ostali turisti, tudi midva narediva nekaj
obveznih posnetkov mesta z mogočnim pogorjem v ozadju in se počasi odpraviva
nazaj v kamp. Malo za hec se preizkusiva tudi na plezalni steni (seveda le do
dveh treh metrov višine, dovolj za fotke).
Ni komentarjev:
Objavite komentar