Čez južni del planote Hardangervidda

Včeraj zvečer, če se temu tu lahko reče večer, saj sonce ob 22:30 še vedno ne zaide, sva se sprehodila ob bližnji strugi reke. 

Ta glasna reka, ki teče v bližini parkirnega prostora, ustvarja mogočen vodnat slap Ämnesfossen in skoraj 500 m bučnih  brzic.

 Velika količina čiste a svetlorjave vode dere proti dolini. 

Močno bučanje slišiva tudi, ko sva v avtodomu in naju zasanja v spanje.

V bližini na reko gleda strašen trol.

Danes zjutraj se odpraviva dalje, a izbereva drugo smer, tisto, ki je po lokalnih informacijah bolj zanimiva. Smer Rjukan.

Pot se kmalu začne dvigovati proti največji planoti v Evropi, Hadangervidde. Narava je severnjaško lepa, v soncu pa še bolj privlačna. Na planoti je nesteto večjih in manjših jezer, okrog njih pa lesene hiške, verjetno poletni vikendi. 

Na prelazu, na 1260 mnm, je lep razgled na okolico.

 Izza ovinka naju pozravi krasen pogled na še zelo zamrznjeno jezero in zasneženo pobočje gore nad njim.

Peš se odpraviva do razgledne točke. Hoja ni najlažja zaradi ostankov snega in izvirčkov vode, ki pronicajo od vsepovsod. 

Skale porasle z zelenimi lišaji, sneg , z vodo napito mahovje in pritlično ruševje so del te scene.

Zrak je kristalno čist in se ga res z užitkom nadihava. Spustiva se proti dolini, kjer leži zgodovinsko znamenito mesto Rjukan.

Zanj je značilno, da ga pozimi sonce ne doseže. Prav zato je pred leti prišlo do zamisli z ogledali na hribu, ki odbijajo sonce po nestu.

Rjukan leži 190 km zahodno od Osla v ozki dolgi dolini ob reki Måna. Kraj je dobil ime po 104 m visokem slapu Rjukanfossen , ki je včasih bil zahodno od naselja. 

Mesto je nastalo leta 1905, ko je družba Norsk Hydro v bližini naselja začela graditi hidroelektrarno Vemork. 

 Tu je tovarna, kjer so poleg umetnih gnojil kot prvi na svetu pričeli z industrijsko proizvodnjo težke vode. Po okupaciji Norveške so Nemci nadaljevali s proizvodnjo težke vode za namene atomske bombe. 

Člani norveškega odporniškega gibanja so takrat naredili eno najodmevnejših in pogumnih diverzanrskih akcij v okupirani Evropi. Bombardirali so tovarno in potopili ladjo, ki je prevažala težko vodo v Nemčijo. To je bil ključen zgodovinski dogodek za razvoj vojne. Na to temo je bil posnet film Heroji Telemarka, v katerm igra Kirk Duglas. 

Na vzhodu kraja iz vrha gore pada v dolino mogočen slap.

Prav tako na koncu vasi buči velik slap z gore.

Na desnem bregu reke je omenjena tovarna umetnih gnojil.

Nadaljejeva pot navzgor do planote in informacijskega centra narodnega parka, ki leži na največji planoti Evrope na višini okoli 1000 mnm, poprečna višina celotne planote je 1200 mnm. Drugi center parka je na severni strani planote.

Ogledala sva si razstavljene slike, zaposleni so nama predstavili park in dejavnosti.

V nadaljevanju se voziva po slikoviti planoti z velikimi in majhnimi jezeri, iglastimi gozdovi in s snegom okrašenimi gorami v ozadju.

V enem delu planote je smučarski center in ogromno majhnih lesenih hišk s travnatimi strehami.

Sledil je spust s planote in kmalu zatem naju čaka 12% klanec in številne serpentine do vrha naslednje planote. Od tod je lep razgled na jezero ujeto v fjord med visokimi hribi.

Čakalo naju je le še nekaj poti, ko sva opazila znak za zaprto cesto. Kaj zdaj? Vračanje do druge povezave bi bilo zamudno in dolgotrajno. Povprašava domačine, kako je z zaporo in izveva, da je cesta dprta le od 7:00 do 8:00 in eno uro popoldne.

Še sreča, saj je ura že primerna za postanek in prenočevanje. Malo stran od zapore se parkirava ob manjši leseni cerkvici, kjer bova prenočila.

Za nama je zopet en vroč poletni dan. Sonce pripeka kot v pravem poletju in skoraj ne zaide.