V Lysebotnu sva uživala spokojni mir, kljub kar velikemu številu obiskovalcev za ta čas. Neskončno stari skalnati grebeni, mirno morje, žvrgolenje ptic človeka navdihujejo z umirjenistjo in spokojnistjo. Nihče ni kričal ali delal galame, kako drugače kot pri nas na morju.
Danes je zopet vroč dan, preko 28°C v senci. Čeprav vsaj polovico poti voziva po ozki enopasovni cesti, ni nobenih težav. Pogosto so urejeni prostori za izogibanje in ker ni veliko prometa, se le občasno ustavljamo, da omogočimo drug drugemu srečanje.
Opazujem pokrajino in kar iz avta delam posneke. Jezera so se od zadnjič kar precej znebila ledu, seveda je pomagalo toplo sončno vreme.
Ozke doline, vijugasta cesta, jezera in visoki slapovi, ki jih napaja staljeni sneg vsenaokoli. Pokrajina je pretežno kamnita, pusta, v dolinah porasla z brezami. Le tu in tam se pasejo ovce.
Za kosilo se ustaviva ob lepem slapu, ki pada z visoke planote. Po dolini so raztreseni na obeh straneh ceste večji ali manjši skalnati okruški, ki so nekoč padli s temnorjavih skalnatih pobočij. Poleg njih krasijo okolico veliki balvani, nekateri stojijo celo na vrhovih grebenov, ki so še iz časov ledene dobe.
Pozno popoldne prispeva na cilj, brezplačno parkirišče ob marini v Stavangerju.
Pridruživa se kar velikemu številu drugih avtodomov. Morava se najprej malo ohladiti in spočiti, preden greva pokukat v mesto.
Mesto Stavanger je bilo ustanovljeno istega leta 1125, kot je bila zgrajena tudi njegova katedrala. Pravijo mu tudi mesto lesenih hiš.
Sprehodiva se do centra mesta, da dobiva vtis o njem. Presenetilo naju je ogromno cvetja in zelenja na vsakem koraku.
Danes je nedelja, zato so restavracije v zalivu polne gostov.
Na poti opazim nekaj lepih motiviv za posnetke.
Vračava se ob bližnjem jezeru z vodometom.
Za danes je bilo dovolj, jutri naju čaka raziskovanje mesta z okolico s kolesom.
Ni komentarjev:
Objavite komentar