Pripraviva kolesa in se odpraviva proti 9 km oddaljenemu centru mesta Bergen.
Bergen je drugo največje mesto Norveške, ki leži na jugozahodni obali. Ima posebno lego, je težje dostopno z juga, lažje s severa države. Obdajajo ga gore in fjordi, vključno s Sognefjordom, najdaljšim in najglobljim v državi. Pravijo mu tudi mesto sedmih gora, po vzoru Rima.
Kljub velikosti je zelo zanimiv in slikovit, saj je sredi lepe narave, obdan z gorami, morjem in zelenjem.
Mesto veliko da na ogljični odtis, je kolesarjem prijazno, podpira e-avtomobile, e-tramvaje in e-vlake v skrbi za čisto okolje.
Dokaz je v aprilu odprt 3 km dolg predor pod goro Løvstakken, ki povezuje dve stanovanjski območji. Namenjen je kolesarjem, pešcem in tekačem.
Njegov cilj je omogočiti, da bi več ljudi izbralo kolesarjenje in hojo namesto vožnje, kar bi pomagalo zmanjšati emisije, ki segrevajo planet, in nezdravo onesnaževanje. Časovno skrajša vožnjo do mesta.
Ta predor je v bistvu najdaljši kolesarski predor na svetu, zgrajen za namen kolesarjenja. Ideja zanj se je porodila, ko so načrtovali reševalni in servisni predor za mestno železnico, ki teče poleg njega.
Obstaja sicer predor Snoqualmie blizu Seattla v ZDA, ki je dolg 3,6 km, a je to opuščen železniški predor.
Peljeva se 2 km po urejeni kolesarski stezi in iščeva vhod v predor. Prijazen par, ki je bil na jutranjem teku, naju je usmeril proti njemu.
Predor naju je resnično navdušil. Pravijo, da so pri njegovem načrtovanju sodelovali tudi psihologi, kar se odraža v barviti dinamični osvetlitvi, ki se spreminja glede na promet.
Na sredini sta dva kolesarska pasova, na desni pa tekaška steza pokrita s tartanom, na drugi strani pa pas za pešce.
V predoru ohranjajo temoeraturo pri 7 °C, da je primerna vadbena pot za tekače pozimi.
Da bi na tako dolgi poti pod hribom ne imeli skrbi, strahu in stisk, so oblikivalci rešili z več kot 100 varnostnimi kamerami.
Poleg tega je predor opremljen s stiliziranimi poslikavami, ki predstavljajo mesto in naravo okoli njega.
Psihologi so predlagali dodatno dve stilno urejeni počivališči, ki prispevata k občutku varnosti.
Kolesarjenje, umetnost in sprostitev delajo predor edinstven. Norvežani znajo poskrbeti za dobrobit svojih državljanov.
Še sreča, da kanček tega lahko uživamo tudi ostali.
Pot nadaljujeva še dobre 4 km, da prispeva do centra mesta, ki leži ob pristanišču. Sonce res pripeka, nebo je brez oblačka.
Če drži podatek, da v Bergnu v povprečju dežuje 265 dni na leto in je najbolj namočeno mesto v Evropi, imava res veliko srečo, da ga doživiva v popolnoma poletni preobleki brez oblačka.
Na pomolu naju preseneti ogromna množica ljudi, godba na pihala, stojnice. Zveva, da se danes odvija festival s kulturnimi, folklornimi in glasbenimi točkami.
Ogledava si slikovita pisana pročelja tipskih lesenih hiš vzdolž pomola. Vstopiva tudi v ozko ulico, kjer je lepo vidna notranja ukrivljena struktura teh lesenih hiš.
Hiše so ena najbolj fotografiranih točk v okrožju v Bergnu. Vpisane so v Unescovo svetovno dediščino. Ker so bile obdavčene glede na površino na tleh, so zgornja nadstropja gradili previsno.
Za kosilo si privoščiva okusen sendvič z dvemi vrstami prekajenega lososa, gamberi in solato na stojnicah ob pomolu.
Za zaključek se odpeljeva na dva konca mesta, občudujeva staro mestno jedro z ozkimi ulicami in lesenimi hišami in veliko rož in zelenja.
Pregreta od sonca sva se popoldne vrnila v avtodom. Na pomolu je veliko kopalcev, ki se predajajo radodarnim sončnim žarkom
Bergen je tudi že kraj, ki ima skoraj polnočno sonce. Opolnoči je tako svetlo, da lahko bereš zunaj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar