Po včerajšnjem hribolazenju kar precej čutim zategnjenost mišic. Česar ne počneš pogosto, mišice, ki tega ne vadijo, bolj trpijo. Zato si danes privoščiva malo poležavanja na soncu, jutranji sprehod po vasici in vožnjo z motorjem.
Dopoldne se sprehodiva do cerkvice in skale nad vasico. V vasi ne živi veliko prebivalcev, a travniki in vrtovi so urejeni. Pogosto travico kosi robot.
Lepa lesena cerkvica s koničastim zvonikom lepo sede v to okolje.
V zalivu je manjša trgovinica, kjer kupiva zamrznjen kruh, saj sicer tu ni veliko prometa, zato poskrbijo, da kruh zdrži dlje.
Kamp je skoraj polno zaseden, zgleda da je tako pogosto ob vikendih. Zjutraj ga je zapustila velika skupina terenskih vozil.
Po kosilu sedeva na motor in se najprej peljeva mimo drugega zaselka po imenu Lyse, ki šteje le nekaj hiš, do konca te ceste na pobočju.
Od tu je lep razgled na serpentine na nasprotnem pobočju, ki pa se zaradi zelenja ne vidijo dobro.
Nato nadaljujeva pot po serpentinah na vrh do restavracije, kjer kupiva dve udobni pelerini za dež. Tako sva opremljena tudi za mokro vreme.
Voziva se še malo navzgor in občudujeva planoto, kjer iz vsepovsod teče voda snežnica, po dolinicah so raztresene skale in večji kamni, na robovih vrhov stojijo okrogli kamni in čakajo, da se skotalijo navzdol.
Na skromnem mahu se pasejo ovce.
Zapeljeva po stranski poti, kjer se cesta konča v snegu.
Tam je na snežni zaplati parkiran čoln. Čaka na vesoljni potop? Kdo ve. ;)
Vožnja po planoti je zanimiva, saj je za vsakim ovinkom kakšno večje ali manjše jezero. Včasih vidiš kar tri nivoje in tri različna jezera.
Razgled je resnično enkraten. Takega okolja drugod ne vidiš.
Med vožnjo opaziva, da iz nasprotne strani pelje avto z ljubljansko registracijo.
Ko se vrneva do pristanišča, ju srečava ponovno. Povesta, da gresta do Nordkappa.
Pozno popoldne izkoristim za pisanje bloga, učenje francoščine in branje. Res nama nič ne manjka in tudi ni nama dolgčas.
Ni komentarjev:
Objavite komentar