Sva na zadnjem otoku otočja Lofoten v kraju Moskenes, kjer pristaja trajekt iz Bodøja. Danes sva dobila mesto v velikem lepo urejenem kampu nad zalivom. Vreme je sončno in prijetno toplo.
Lofotski otoki so kot dragocena beščeča ogrlica biserov, ki krasi severno obalo Norveške. Ni čudno, da jih vsako leto obišče zelo veliko turistov. Tudi sedaj ni nič drugače.
Lofoti so otočje na Norveškem. Znano je po slikoviti pokrajini z vrhovi zanimivih in nevsakdanjih oblik, stoterih zalivov in jezer.
Ponašajo se z ozkimi serpentinastimi cestami, razvejanimi, divjimi fjordi, jezeri, obalo posejano s pisanimi ljubkimi hiškami, bleščeče modrim morjem in štrlečimi vrhovi gora nad obalo. Ko gre za lepoto Lofotskih otokov, človek težko najde ustrezne pridevnike, ki bi jih bralcem vsaj približno predstavili.
S skuterjem se odpraviva do zadnje vasi, ki leži v bližini rta na koncu otoka. Tudi ta ribiška vasica je posebna, saj ima najkrajše ime na svetu, Å.
Izgovori se tako, da usta oblikujemo za glas A, izgovorimo pa glas O.Domačini pravijo, da je obcestna tabla vasi največkrat ukradena tabla, saj se vsi slikajo ob njej. Tudi midva se tu ovekovečiva.
Zaradi posebnih oblik hribov in gora, ki se dvigajo ob obali, rahle meglice nad morjem imaš občutek, da si v Alicini čudežni deželi v starodavnem, neukročenem raju.
Pravijo, da so otoki dobili ime po risu, natančneje po risovi nogi. Otok Vestvågøy, od antičnih časov srce arhipelaga, se je prvotno imenoval Lófót, ker je bil videti kot risova noga (»ló« pomeni »ris«, »fót« pa »stopalo«). Pozneje so dali ime celotnemu območju, zato se otoki zdaj imenujejo Lofoti.
Siva skalnata pobočja krasi le živozelena trava, ki zgleda kot da jo je nanesel slikar na platno.
Vasica v zalivu je pretežen del na koliščih. Hiške, muzej stokfisha in restavracije so značilne rdečebele barve.
Pri muzeju vidiva vzorce sušenih glav rib in cele ribe.
Sezona sušenja je v aprilu, ko je na otoku preko 400 tisoč m/2 sušenih rib na posebnih lesenih sušilnikih, ki jih vidiva v vasi in so sedaj prazni. Največ stokfish izvozijo v Italijo.
Povzpneva se na skalnat grič nad vasico, od koder je prekrasen razgled na obalo, jezero, fjord.
Vrneva se v kamp, pripraviva kosilo in po kavici se peljeva s skuterjem v bližino Lofotskega slapa. Do tja vodi uhojena steza, ki teče po skallnatem grebenu in med resjem.
Lofotski otoki so neverjetna mešanica skalnatih grebenov, manjših planot z jezeri na različnih nivojih, iz katerih voda v obliki slapov in brzic teče proti morju.
V ozadju pa v nebo štrčijo sive skalnate gore.
Srečevala sva veliko sprehajalcev, ki so oprtani z velikimi nahrbtniki prihajali s pohoda ali se nanj odpravljali. V tem času so Lofoti resnično oblegani in število obiskovalcev veckratno presega število domačinov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar