To je lepo ledeniško jezero, turkizne barve, ki ga napaja veliko število slapov z visokih gora na obeh straneh.
Cesta je ozka z občasnimi prostori za izogibanje. Zeleno drevje, modra voda in visoke gore, ki se dvigajo visoko nad jezerom to je najina današnja scena.
Vsepovsod se z višin gorskih grebenov v dolino spuščajo večji in manjši slapovi, ki še posebej krasijo dolino.
Prometa na srečo ni veliko, ker sva zgodnja. To jezero je znano po pomembnih dogodkih, ki so spremenili tok življenja ob njem.
V tej dolini so bili priča najbolj spektakularnim zemeljskim in snežnim plazovom, zabeleženim v norveški zgodovini. Gore so visoke in strme, zato so snežni in zemeljski plazovi tu pogost pojav.
Table ob jezeru pripovedujejo, kaj se je nepričakovano zgodilo januarja 1905. Ogromni kos gore Ramnefjell se je odtrgal in zgrmel v jezero. Velika masa balvanov in skal je sprožila ogromen plimski val, ki je zajel celotno dolžino jezera Loen.
Tragedija je zahtevala 61 življenj. Najmanj 50 hiš je odneslo v jezero, enako število pa je popolnoma razbilo. Ladjo "Lodelen" je val dvignil 40 metrov visoko in ga vrgel 300 metrov na obalo.
Domačini so obnovili svoje domove in turisti so si ogledovali mesto nesreče. Potem pa je 1936 narava spet pokazala svojo strašno moč!. Tokrat se je sprožil še hujši plaz na istem mestu.
Pri zdrsu dela gore v jezero so se sprožili plimski valovi. Tokrat je življenje izgubilo kar 74 ljudi.
Na skali ob jezeru je spominska plošča z imeni preminulih v obeh nesrečah.
Peljala sva se le skoraj do konca jezera, saj naprej nisva mogla, ker so na tistem predelu američani snemali film.
Uživala sva v iskanju lepih motivov za fotografiranje in bila kar uspešna.
Nadaljevala sva pot proti Geirangerju mimo mesta Stryn. Vzpenjala sva se proti visoki dolini s številnimi slapovi.
Za kosilo sva se ustavila v bližini planinske staje s hiškami in kravami, na istem mestu kot pred 14 leti.
Nadaljevala sva pot po planoti, kjer je bilo jezero še vedno zaledenelo, nad nama so se velili ledeniki, zrak je bil svež.
Na poti na planoto sva si na zavarovani razgledni poti, tik ob hrumecem slapu, kot mnogi drugi od blizu ogledala ogromen zelo vodnat in bučen slap, ki se je penil in ustvarjal meglico kapljic.
Spust v fjord po veliko serpentinah na vsakem ovinku ponuja slikovit pogled na mesto, zaliv in visoke klife.
Presenetilo naju je, kako polna sta bila velika kampa v dolini ob jezeru. Le še nekaj prostih mest je bilo in eno sva zavzela midva.
V zalivu je bila zasidrana križarka, ki sva jo videla že v Bergnu. Od tu peljejo z avtobusi svoje turiste na različne točke v bližini, posebej na razgledno točko Dalsnibba, 1500 mnm, z zanimivo razgledno ploščadjo na fjord.
V kampu imajo pralne stroje, zato to izkoristim in opravim žehto. Že par dni naju povsod spremlja glasno bučanje hudourniških voda. Tudi danes imava avtodom čisto ob hudourniku, zato bova spala ob tej glasbi.
Pod večer srečava par iz Nove Gorice, ki z avtodomom preživljata tedne na južnem Norveškem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar