Pred 14 leti sva si fjord ogledala tudi z ladjico, tokrat pa ne. Tu je povezava do moje stare objave.
Tudi danes sta prispeli ena velikanka in ena "pritlikavka" ;). Zjutraj se odpraviva po lepo urejeni pešpoti ob ogromnem slapu, ki hrumi iz bližnje gore v zaliv, ravno mimo kampa.
Pred kratkim so uredili pešpot, ki ji pravijo The Waterfall Trail!. Pohod ob slapu je prvi nacionalni slikoviti pohod na Norveškem od junija 2019.
Pot poteka od središča Geirangerja preko Norsk Fjordsenterja in Vesteråsa do Storsæterfossena, enega najlepših slapov v tem okolju.
Zaradi taljenja snega je trenutno slap zelo vodnat in ker teče po strmem pobočju in skalah, se ogromna količina vode peni in hrumi proti dnu.
Človeku zbuja strahospoštovanje, po eni strani ga občuduješ, po drugi strani pa se ga bojiš, zaradi njegove rušilne moči.
Lepo urejene in varne kovinske stopnice pogosto prečkajo slap. Pogled navzdol ni najbolj prijeten.
Na vrhu vzpetine je razgledna točka, ki štrli nad slapom. Omogoča prekrasen razgled na fjord in okolico. Vodne kapljce pršijo vsenaokoli.
Večina vide prihaja iz bližnje gore.
Na majhni planoti nad slapom, ki je bila pred davnimi časi dno fjorda, je danes muzej.
Ko so se ledeniki topili so pod drsečim ledenikom zmrznili prod, pesek in kamenje, zato je ledenik pri drsenju po pokrajini deloval kot brusni papir.
Posledice so lepo vidne na pobočjih gora fjordov in ledeniških kotlin
Po koncu zadnje ledene dobe ( pred 15.000 leti), bilo jih je več kot 40, so se ledeniki topili, je morska voda zalila doline, ki jih je oblikoval led. Nastali so fjordi.
Zanimivi podatki, ki jih opisujejo informacijski panoji pravijo:
Na Norveškem je 2534 ledenikov.
• zaradi globalnega segrevanja so se ledeniki v zadnjih 30 letih zmanjšali za približno enajst odstotkov.
• ledeniki predstavljajo največje skladišče sladke vode na zemlji.
Če bi se stopil ves kopenski led, bi se oceani dvignili za 65 metrov.
Človek bi kar ostal tu nekaj časa in užival to izjemno lepoto narave. Bojan se je ne more nagledati in na vsakem koraku uživa in fotografira.
Ko se odpraviva proti naslednji destinaciji, se voziva po serpetinah nad fjordom. Želiva se ustaviti na zadnji razgledni točki nad fjordom.
Tu je bila nepregledna množica vozil, avtobusov in turistov, ki so trumoma lezli proti ploščadi in slikali. S težavo sva našla prostorček za najin m-domek in se jim pridružila. Tega trenutka nisva hotela, kljub množici, zamuditi.
Razgled je neverjetan na skoraj celoten fjord. Lepo se vidi slap Seven sisters (7 sester) in mogočne klife.
Pot nadaljujeva po prelepi dolini in se ustaviva pri jezercu, od koder je pogled na ledeniško dolino vzorčno za vadnice.
Tudi tu trije veliki snežni slapovi ližejo pobočje gore.
Po krajši vožnji se vkrcava na trajekt (15€) za Ålesund.
V Ålesundu parkirava na parkirišču nogometnega stadiona, kjer je že nekaj sorodnih uporabnikov.
Sprehodiva se do centra mesta in si ogledujeva pročelja stavb zgrajenih po požaru 1904, ki je uničil celo mesto.
Iz pepela je zraslo mesto z zidanimi hišami v secesijskem arhitekturnem slogu (art nouveau). Vsaka hiša ima tako tablico s podatki na pročelju.
Za secesijo je značilno, da so fasade poslikane in okrašene, veliko je tudi skulptur in drugih umetniških inštalacij.
Nekaj lepih primerkov, neznačilnih za to okolje sva danes videla.
Jutri si podrobneje ogledava mesto.
Ni komentarjev:
Objavite komentar