Na poti proti Lysefjordu

Danes sva zapustila Oslo, ki naju je navdušil in kjer sva se počutila zelo dobro. Potovanje nadaljujeva proti fjordu Lysefjorden. Danes je topel, lahko rečeva kar vroč dan z nad 28°C. Še dobro da ves čas piha svež veter. Bojan je komentiral, da je narobe svet, saj sva lani v marcu na jugu Italije doživela sneženje, v juniju pa tu na severu, pravo poletje. 

Vožnja po urejeni avtocesti, s kar nekaj predori, teče gladko, prometa ni pretirano veliko, razen ob prometni konici v bližini mest. 

Najin prvi postanek je mesto Drammen ob  reki Drammenselva, kjer opraviva potreben nakup. Tu srečava varnostnika, kosovskega srba, ki nama pogleda skozi prste, ker se na parkirišču Špara zadržujeva več kot je dovoljeno. Prijazno poklepetamo o razmerah, ki jih doživijo tuji delavci na Norveškem. Pove, da najbolj pogreša srčnost in druženje, značilno za ljudi z Balkana, saj so domačini tu drugačni. Prijazen gospod.

Odpraviva se do bližnje posebnosti kraja, spirala Drammen, ki je nenavaden predor v obliki spirale.

Predor so odprli leta 1961 in je dolg 1650 metrov. Ima obliko spirale s šestimi dvigajočimi se krogi s premerom 70 m. Včasih je bil tu rudnik.

Voziva skozi predor z mestoma različno osvetlitvijo, ki se preko dneva spreminja. Pravijo, da koncept svetlobe predstavlja variacije barv neba čez dan. 

Barve, ki jih navdihujejo sončni vzhod in zahod, modra ura in severni sij. Midva sva doživela barve sončnega zahoda.

V predoru se je naselila nova družina trolov, ki skrbijo za red in varnost. 

Sledovi stopinj po stenah nakazujejo, da so redno na straži. :)

 Predor se konča na grebenu Skansen, 180 m nad mestom. Tu so parkirišča, kavarna in lepe razgledne točke na mesto in dolino reke.

Ko uživava v razgledu se nama pridruži par iz Nizozemske. Izmenjali smo si izkušnje s potovanji in poklepetali o svojih državah. 

Pot sva nadaljevala po dolini in ko sva prispela do Heddala, sva si ogledala znamenito slikovito in največjo leseno cerkev

Prebrala sva, da je cerkev v dolini vse od 13. stoletja.  Nastala je v času preobrata med pogansko in krščansko vero. 

Zaradi svoje posebne gradnje in slikovitosti je prikazana v simbolih in ornamentih.

Pred cerkvijo je veliko pokopališče, ob njem pa zanimiva stavba in skulptura dveh predstavnikov folklorne tradicije. Lepa okolica cerkve je tipično norveška. 

 

Čez nekaj kilometrov se ustaviva na obcestnem parkirišču, kjer bova prespala.