Norveška je dežela fjordov, to so ozke doline obdanne s strmimi visokimi skalnatimi grebeni, ki so jih davno oblikovali in izdolbli ledeniki, zdaj pa jih je preplavio morje. Lysefjorden je eden najlepših fjordov in prav tu sva midva.
Dolžina fjorda je 42 kilometrov. Obkrožen je s skalnatimi stenami, ki navpično štrlijo proti nebu 1000 metrov visoko. Lysefjord ni le dolg in ozek, ponekod je tako globok, kot so visoke gore. Lysefjord se začne na globini le 13 metrov pri oceanu, nato pa se usmeri v notranjost , kjer je pri Preikestolenu globok več kot 400 metrov.
Okolica fjorda je le malo poseljena zaradi nerodovitnega skalnatega terena. Tu sta le dve vasici, ki ležita na nasprotnih koncih. Forsand na začetku fjorda in Lysebotn čisto na koncu.
Danes imava v načrtu malo hribolazenja. Primerno se oblečeva, obujeva planinske čevlje in se s skuterjem odpeljeva po 27 ovinkih do parkirnega prostora nad vasico.
Najprej uživava razgled iz lesene restavracije, ki visi na robu skalnatega grebena.
Kmalu se zbere večja skupina ljudi, ki se je začela vzpenjati po označeni poti do atraktivnega balvana Kjeraga.
Tudi midva vzameva pohodne palice, nahrbtnike s hrano in pijačo in jim slediva.
Že na začetku naju čaka strma steza, ki so jo po podatkih nadgradili nepalski šerpe.
Ker poteka steza večinoma po gladkih skalah in pogosto blizu roba, so za pomoč urejene ograje z verigo.
Sonce pripeka, veter pa je danes malo močnejši. Na nebu prvič odkar sva odšla od doma, vidiva nekaj oblačkov.
Kako prav pridejo palice, še posebej ko je treba stopati po gladki steni ali visokih kamnitih stopnicah. Nudijo nama ravnotežje in razbrenenijo pritisk na stopala.
Po informacijah naj bi pohod trajal 2,5 uri do balvana in 2,5 uri nazaj. Pot se sestoji iz 3 delov strmega plezanja po golih skalah, vmes so spusti do dveh globeli s potočkom.
Na vsakem koraku sva uživala v nepopisno lepem in adrenalinskem razgledu na vas Lysebotn, okoliške vrhove temnih ukrivljenih hrbtov skalnatih grebenov in seveda lepega fjorda.
Po skalah ob stezi je veliko velikih ali manjših kamnitih piramid, ki so jih ustvarili obiskovalci. Tudi midva narediva eno manjšo za spomin. Vsepovsod ležijo različne skale, ki so ostale, ko so se ledeniki umikali.
Šele zadnja 2 kilometra sta razmeroma položna in lažja za hojo. Tu je tudi še vedno veliko sneženih strmin, ki jih je treba prečkati. Narava je tako enkratna in spektakularna.
Po kar naporni hoji dosežemo rob gorske planote. Presenečeni stojimo na 1000 metrov visoki pečini. Poplačan je ves trud, ko se oko ustavi na neverjetnem balvanu Kjerag.
Po spletu naravnih sil se je namreč ogromna skala vkestila v razpoko dveh sten. Pomisliva na podoben a bolj ravninski primer medvedove glave v tolminskih koritih. Le da je tu dih jemajoči pogled naravnost 1000 m do morja.
Vsi smo z občudovanjem, a tudi s strahospoštovanjem zrli na balvan Kjerag. Nekateri so si celo upali stopiti nanj, a so povedali, da občutek ni najbolj prijeten.
Na skalni polici poleg balvana smo poskušali ujeti čimbolj neverjeten trenutek v fotografijo. Na desni strani je lep pogled na skalno polico, od koder skačejo z "wingsuiti". Danes tam ni bilo nikogar.
Pred to polico pa v globino pada visok in lep slap, ki je na poti do morja ustvarjal pravo vodno kopreno.
Pojedla sva sendviče in banani, se odžejala, poklepetala z nekaterimi obiskovalci in se pocasi idpravila nazaj do parkirišča.
Pot nazaj je bila zame celo nekoliko težja, saj so bili spusti bolj zahtevni.
Za celoten krog naj bi potrebovali dobrih 5 ur, nama je uspelo zadevo izpeljati v 3 urah 40 minutah. V celoti je izlet trajal 7 ur.
Na tem parkirišču stoji obeležje s seznami vseh zmagovalcev tekme s smučarskimi rolkami na kolesih iz doline do parkirišča na višini 659 m, 27 ovinkov z vključno 1, 1 km dolgo zanko v predoru hriba. Na seznamu so sami odlični tekači in tekačice na smučeh zadnjih let.
Dan sva zaključila prijetno utrujena. Sonce zahaja nad fjordom.
Ni komentarjev:
Objavite komentar