Dopoldne si ogledava zaliv v bližini parkirišča.
Po kosilu pa sva sedla na kolo in se odpeljala do mesta Oslo, ki je kolesarjem prijazno mesto. Do centra imava 3 km urejene kolesarske steze, kjer voziva v družbi veliko drugih kolesarjev in e-skirojev.
Vožnja je varna, le bolj v centru, kjer so tračnice tramvajev, je treba voziti previdno.
Prijetno naju je presenetilo dejstvo, da je kljub prometu tako tiho in dihava čist zrak. Seveda, saj je po podatkih Norveška, prestolnica električnih avtomobilov, zahvaljujoč politiki spodbujanja uporabe električnih avtomobilov. Tudi taksiji so Tesla vozila.
Pišejo, da je na mestnih ulicah v uporabi več kot 50.000 registriranih popolnoma električnih vozil. Dokazano sva videla ogromno različnih Tesl in drugih e-vozil in hibridov.
Opazila sva tudi, da je velik del mestnega središča namenjen pešcem, kar tudi zmanjšuje hrup in omogoča ljudem preprosto premikanje.
Oslo obstaja že od vikinške dobe; njegovo prvo ime je bilo Ánslo.
Po požaru 1624, ki je uničil celotno mesto je danski in norveški kralj Christian IV zgradil mesto na drugi strani zaliva in ga poimenoval "novi" Oslo, Christiania.
Kasneje so menili, da mesto z imenom nekdanjega danskega kralja ni primerno in so ga leta 1925 spet poimenovali Oslo.
Ko se bližava zalivu, od daleč zagledava ogromno opečnato stavbo, mestno hišo.
V njeni bližini je stavba Nobelov center miru, ki pa jo trenutno prenavljajo, zato se odpraviva kar do mestne hiše.
Na južnem delu ima pred vhodom skulpture obrtnikov, ki so jo gradili. Tudi sicer je bogato okrašena s kipi.
Sprehodiva se okoli nje. Na severnem delu je trg, ki ga ovalno obkrožajo stavbe zgrajene v enakem slogu. Tu je tudi glavni vhod v mestno hišo z vodnimi kaskadami, vodnjakom in portalom z astronomsko uro in pozlačenim kipom ženske.
Na obeh straneh so arkade, kjer so bogati reliefi Dagfina Werenskiolda obrnjeni proti trgu. Reliefi so zanimive upodobitve motivov iz nordijske mitologije.
Narejen so iz lesa in lepljeni, veliki 2 x 3 metre, težki pa skoraj tono.
Upodobljena sta tudi Ask in Embla, "nordijska Adam in Eva".
Mestna hiša ima dva stolpa, vzhodni stolp ima karilon, inštrument sestavljen iz 49 zvonov, na katerega se po klaviaturi igra s pestmi. Glasbo, tako klasično kit pop, izvajajo vsako uro.
Ob najinem ogledu so se pred vhodom zvrstili dve poroki.
Pot sva nadaljevala proti zanimivi mestni atrakciji, novi operni hiši, po kateri je po strehi speljano sprehajališče.
Marmornata streha je posebno oblikovana in je namenjena hoji. Že pogled nanjo je zanimiv in lep, ko pa se po njej sprehodiš ugotoviš, da ponuja tudi krasen razgled na mesto in možnost, da se vsedeš in uživaš v ogledu okolice.
Naju je navdušila in tudi številne druge obiskovalce.
Pokukala sva tudi v avlo opere, da si ustvariva vtis o tej izjemni zgradbi.
Norvežani izrabijo vsak sončen dan, da se nastavijo soncu. Danes so se kljub hladnemu vetru sončili in tudi zaplavali. Plaže so del mestnega življenja. Tudi sicer norvežani vztrajajo, da je narava od vseh in da lahko v njej vsak uživa.
Oslovčani so kar aktivni, radi hodijo in kolesarijo, se ukvarjajo s športi in po statistiki imajo manj težav s preveliko težo kot ostali v državi.
Zaradi vetra se je precej shladilo, zato sva počasi zaključila z ogledom. Ustavila sva se le še na trgu pred želežniško postajo, kjer stoji kip mogočnega tigra.
Pravijo, da je Oslo znan kot Tiger mesto, po pripovedovanju naj bi Tiger predstavljal nevarno mesto, konj pa varno podeželje. Mestna oblast zdaj pravi, da Oslo ni nevaren kot tiger, ampak "poln dogajanja in razburljiv".
Že kar precej ohlajena sva opravila samo še nakup živil in se odpeljala nazaj do avtodoma.
Ni komentarjev:
Objavite komentar