Prihajoča dva dneva vsaj bova bolj ali manj žrla kilometre, med vožnjo opazovala pokrajino in se tu in tam ustavila na lepem kotičku za kosilo. Tako bo moj zapis v blogu skromnejši.
Danes bova morda uspela priti do Mo i Rana, ki leži v bližini polarnega kroga. Norveska se vleče kot črevo, voziš in voziš, pa si šele na polovici poti, če sploh. Še posebej, če delaš daljše postanke., kot to počneva tokrat midva.
Mo i Rana se nahaja v regiji Nordland, 740 km oddaljen od Osla. Ob pogledu na zemljevid si ga ne zamišljaš kot obmorsko mesto, saj je meja s Švedsko videti bližje kot obala. Toda dolgi fjord povezuje mesto z Atlantskim oceanom.
Ob 15:00 sva po enem mesecu le prispela v dejansko severno Norveško, Nord Norge, 300 km sevrno od Trondheima.
Večinoma se voziva po navadni cesti (A6), ki se v bližini mest razsiri v dvopasovna. Vzdolž ceste je vidno, da gradijo novo avticesto v to smer.
Srečujeva veliko avtodomov v obe smeri, sicer pa ni veliko prometa, kar zagotovo ni primer pri nas, saj je tam danes praznik in vikend po zaključku šole in so pričakovani zastoji na cesti.
Spva sva danes vozila ob morju, nato je cesta zavila bolj v notranjost, kjer pa je scena popolnoma drugačna.
Tu so širše doline, z žitaricami posejana polja, simpatične domačije in jezera. In seveda obvezen vonj po gnojnici politi po travnikih in poljih, ki močno preizkuša nosne brboncice.
Kar nimaš občutka po vseh fjordih, da je to isti svet.
Ustaviva se v mestecu Mosjøen, kjer kupiva kruh in mleko v nedeljo odprti trgovini in natočiva bencin.
Nadaljujeva po dolini do parkirišča v bližini tekaskega centra, kjer bova prespala.
Ni komentarjev:
Objavite komentar