Sva že tako visoko proti severu, da sonce zaide le za kaksno uro. Včeraj sem slikala sončni zahod ob 23:38 uri, danes pa je vzšlo ob 03:24.:)
Skoraj celo noč lahko bereš zunaj. Na srečo lahko dobro zastreva okna v avtodomu in spiva kljub svetlobi.
(vzeto s spleta)
Po zajtrku se odpeljeva na ogled Atlantic road v celoti.
Ta slikovita cesta je sestavljena iz osmih manjših in večjih mostov ter številnih nadvozov in viaduktov.
Ob večini slikovotih mostov so urejena uradna parkirišča in razgledišča.
Tu se vsi ustavljamo, sprehodimo po skalnatih grebenčkih in fotografiramo.
Prvi postanek je pri mostu lepotcu po imenu Storseisundet.
Je prav posebne kobraste oblike in se ponosno penje visoko nad morjem.
Je viden daleč naokoli in je res eleganten most.
Slikamo ga iz vseh kotov in vsak pogled je lep in spektakularen.
Tu je urejena pešpot okoli grebena, po grebenu pa so shojene stezice, ki so jih oblikovali tisoči in tisoči obiskovalcev.
Ponuja se razgled na celino in množico majhnih otočkov.
Sprehodiva se tudi po urejeni poti ob mostu, ki stoji pred tem lepotcem.
Na nosilnih stebrih pod mostom so gnezda polna galebjih mladičev in skrbnih mamic.
Podobno je tudi na naslednji točki, kjer je parkiranih že veliko vozil. Za oglede si vzameva kar veliko časa, saj želiva vtisniti v spomin vzdušje in lepote tega območja.
To vsekakor ni cesta, ki bi jo želel čimprej prevoziti, nasprotno, dobrih 8 km vzame skoraj cel dopoldan in nagradi z dobrim počutjem.
Po prevoženi Atlantic road, se po njej tudi vračava in nadaljujeva pot proti Trontheimu.
Kosilo si pripraviva na parkirišču ob lepem zalivu.
Sprva se vozimo ob morju, nato pa po dolinah in malo pred Trontheimom skozi nekaj predorov. Cesta je dobra, prometa ni veliko.
Peljeva mimo Trontheima, tretjega največjega mesta Norveške ker sva ga pred leti že obiskala.
Nedaleč stran sva naredila postanek in tu bova prenočila. Parkirišče ob kopalnem zalivu.
Uspela sem pobarvati narastek in si v večernem soncu sušim lase. Nazaj k naravi ;)
.
Ni komentarjev:
Objavite komentar