Zjutraj je nad pokrajino rahla meglica, ki nastane zaradi vlažnega oceanskega zraka, ki se ustavi ob okoliških gorah. A toplo sonce kmalu posuši to megleno kopreno.
Voziva po območju, kjer se predori, krajši pa tudi daljši, vrstijo eden za drugim. Prvi del poti sva skoraj več "pod zemljo", kot na vrhu. Otoke povezujejo tudi dolgi in visoki mostovi.
Logistično so norvežani imeli in najbrž še imajo kar velik izziv. Zaradi razgibanosti terena, bogate razčlenjenosti obale, nešteto otokov, je bilo potrebno najti najboljšo rešitev za izpeljavo poti za prebivalce. In so jim jo zagotovili.
Na tej poti kar nekaj predorov teče pod pobočjem navzgor. Dolgi so tudi več kot 6 km. Če samo primerjam, koliko razprave in bitk tece pri nas za tistih par predorov, ki jih moramo zgraditi in koliko časa je za to potrebno.
Sicer je pokrajina precej pusta in nerodovitna, sledijo si ozke ledeniške doline in visoke gore nad njimi.
Šele kasneje se doline malo razširijo in pokažejo se po dolgem času tudi manjši travniki in polja.
Danes je visoka oblačnost, a je zelo toplo, več kot 28°C, vleče pa topel fen. Ker je nedelja, so zalivčki ob jezerih in morju polni kopalcev.
Na poti občudujeva tudi nekaj impresivnih slapov, ki iz visokih planot padajo po skalah v dolino.
Zanimive oblike so vrhovi ob fjordu. V daljavi vidiva velik ledenik Jostedalbren, ki se sveti in je viden daleč naokoli.
Najdaljši fjord Sognefjord sva prečkala s trajektom. Tu praktično ne veš ali si na otoku ali celini, saj je pokrajina vsa prepredena s fjordi, velikimi in manjšimi jezeri in rekami.
Norveška se ponaša z zelo spektakularno pokrajino, z neverjetnimi gorami, osupljivimi fjordi in dolgimi jezeri z otočki in neštetimi kilometri zanimive obale. Le ustaviti se moraš in užiti to lepoto.
Pozno popoldne se ustaviva in prenočiva v bližini opevanega kraja Loen, kjer si bova ogledala ledeniško jezero Lovatnet.
Družbo nama dela zelo glasna vodnata reka, ki jo napaja sneg in ledenik. Šumenje vode naju bo gotovo uspavalo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar