Včerajšnji dan sva se peljala od Heddala mimo Tuddala čez prelaz Gaustatoden do Rjukana. Nadaljevala sva pot do Hardangervidda visitor centra. Naprej je pot vodila mimo Omota in med Dale in Valle je bila cestna zapora.
Občudovala sva lepote pokrajine, ki je v veliki meri v okrilju regionalnih parkov. Njih namen je vključiti različne pokrajine, visoke alpske gore, fjorde, kanale in gozdove in povečati skrb za naravo. Kar jim lepo uspeva.
Danes sva že zgodaj zjutraj nadaljevala pot od Nomelanda do doline Suleskard, od koder sva se dvignila na planoto.
Če sem za dosedanjo pokrajino dejala, da je čudovita, pa za današnjo lahko rečem, da je božanska v pravem pomenu besede.
Tu se narava poigra z nasprotjem med belimi zaplatami snega in temnimi skalnimi površinami in ustvari lepoto v različnosti.
Vse skupaj dopolnjuje tisoč in eno jezero, potok ali reka, ki se izlivajo druga v drugo na različnih ravneh.
Da je vtis še bolj pravljičen so jezera delno ali skoraj v celoti pod ledenim oklepom, ob cesti pa so visoki zidovi odrinjenega snega.
Menim, da je za te občutke in doživetja najbolje obiskati te kraje v tem času, ko je tu še led in sneg.
Slikovita enopasovna pot z označenimi prostori za izogibanje nasproti vozečim vozilom se vije po pokrajini.
Cesta je mestoma podobna bob stezi, a je varna, saj vsi vozijo s primerno hitrostjo.
Nešteto ovinkov in za vsakim prekrasen pogled na zope novo jezero, na slikovita pobočja in na odseve gora v mirni gladini jezer.
V bližnjih gozdovih se skrivajo lesene hiše, na dveh koncih pa so bila cela naselja lesenih hiš s travnatimi strehami, v okolici pa smučišče in urejene asfaltirane steze za zimski tek na smučeh.
Le nekatere hiše so bile obljudene v tem času.
Prez premora je delala kamera telefona in od navdušenja sem pozabila na ves svet okoli sebe.
Če se človek še tako trudi biti ustvarjalen in kreativen, naravi ne seže do kolen. Narava je zame najmočnejši motivator in pomirilo.
Prometa ni bilo prav veliko, zato sva mirno potovala. Proti poldnevu sva prispela na planoto nad Lysefjordom.
Od tu dalje vodijo serpentine s 27 ovinki do vasice Lysebotn, ki leži v zadku fjorda.
Prijaviva se v kampu in se namestiva. Po kosilu se sprehodiva po obali do visokega slapa v bližini.
Na obali je par parov in nekaj jih celo zaplava. Zato se Bojan odloči testirati svojo novo neoprensko obleko in zaplava.
Tudi današnji dan je sončen in brez oblačka. Sonce močno pripeka, zato se mnogi sončijo. Le tu pa tam povleče svež veterček, da spomni, da smo na srveru.
Jutri naju čaka raziskovanje okolice s skuterjem. Se že veselim.
Ni komentarjev:
Objavite komentar