Tromsø

Tudi včeraj zvečer ni bilo dežja, kljub večji verjetnosti po vremenski napovedi. Je pa bilo oblačno in veliko hladneje, kot pretekle dni, ponoči 9°C. 

Zjutraj so prekrivali nebo oblaki, ki so viseli nad zalivom kot velik siv težak pokrov. Ko sva se preselila na parkirišče bliže centru mesta, kjer se lahko parkira le čez dan, so se oblaki že trgali. 

Peš sva se odpravila najprej do slikovite lepo oblikovane cerkve, ki stoji v bližini mostu. 

Center Tromsa leži na otoku, novo stanovanjsko naselje pa na celini. S središčem mesta ga povezujeta most Tromsø in podvodni predor. 

 Drugo predmestje, Kvaløysletta je na drugem otoku, Kvaløya, in je z  mestom povezano z mostom Sandnessund.

Ogledala sva si posebno lepo belo cerkev, ki jo imenujejo Arktična katedrala, čeprav je le župnjijska cerkev.

 Od leta 1965, ko so jo odprli, je Arktična katedrala postala ikona mesta Tromsø in severne Norveške. 

Znano je, da gosti polnočne sončne koncerte, pod trikotno visoko streho z vmesnimi steklenimi pasovi, namenjene turistom v dolgih poletnih dneh.

Zaradi svoje posebne oblike in barve je vidna daleč naokoli. Spominja na bele vršace in ledeniške gore severa. Je turistična atrakcija in privablja vse, ki se ustavijo v tem mestu. 

Prava katedrala mesta je lesena stavba, ki se nahaja v središču mesta, obdana s parkom.

Po ogledu zunanjosti Arktične cerkve sva peš odšla po dolgem visokem mostu na otok. Na eni strani je pešpot za pešce, na drugi strani pa kolesarska pot.

Sprehodila sva se najprej ob obali, kjer je polarni muzej o raziskovanju severnega pola. 

Mesto je nekakšna mešanica sodobnih stavb, ki še vedno rastejo v bližini obale in starih barvitih lesenih stavb iz preteklosti. 

Barvno bogate in oblikovno zanimive so hiše, ki stojijo ob obali.

Za moj okus mestu manjka malo blišča in urejenosti, le tu in tam se v hrib penjejo zanimive ulice.

Privoščiva si okusno pico v centru mesta in nadaljujeva z ogledom. 

V mestu je turistična trgovinica , ki ponuja izdelke, ki so jih ustvarjali Sami people, poleg Baskov nastarejše avtohtono ljudstvo v Evropi. 

Popoldne se odpraviva nazaj proti avtodomu. Peljeva se do kabinske žičnice, ki pelje na hrib nasproti mesta, a se ne odločiva povzpeti nanj.

Medtem se je popolnoma zvedrilo, oblaki so se stopili v severnem soncu ali pa jih je odnesel veter. 

Avtodom odpeljeva na včerajšnje parkirišče,  kjer bova prespala. Danes je pogled iz najine 'dnevne sobe' na zaliv res lep.