Grense Jakobselv

Zjutraj se odpeljeva v mesto in parkirava ob obali. Odločila sva se za kolesarjenje, ker je lep dan in človek nima veliko priložnosti na daljnem severovzhodu Evrope to početi. 

Kolesarila sva po kolesarski stezi do snežnega hotela. Tu sem se jaz odpravila nazaj k avtodomu, 

Bojan pa je nadaljeval do edinega mejnega prehoda med Norveško in Rusijo. Tako sem sama opravila dobrih 20 km, Bojan pa 51. 

Pripravila sva si kosilo ob morju in se po obvezni kavici odpeljala še do zadnje destinacije tu na Norveškem, do Gense Jakobsela. 

Pravijo, da je Grense Jakobselv točka na celinski Norveški, ki je po državni cesti najbolj oddaljena od norveške prestolnice Oslo. To je 2465 kilometrov.

Peljeva se po precej zeleni dolini, ki leži  45 km vzhodno od Kirkenesa. Cesta je dovolj široka, a precej valovita. 

Na obronku je skalnata gora, kjer se v rdeči skali izrisuje profil moškega, prav pikasojevski portret.

Zadnjih nekaj kilometrov ceste teče ob reki, ki je meja z Rusijo. Okolica je zelo slikovita, saj so tu najstarejše norveške gorske formacije.

Najprej teče cesta ob dolgem in ozkem fjordu, nato pa mimo številnih manjših jezer.

Človek bi pričakoval, da tu ne bo bivališč, a ves čas vidiva rdeče lesene hiške raztresene med nizkim drevjem. V grmovju so tu in tam odložene motorne sani, kar opominja, da je še nedolgo tega tod vladala zima in sneg. 

Pokrajina se proti koncu spreminja, hribi, visoka skalna pečina in ocean. Prava norveška razglednica. 

Ko se nama izza ovinka pokaže cerkveni stolp, veva, da sva blizu cilja. Tu stoji na pobočju pod visoko kamnito goro majhna kamnita kapelica, ki označuje, da se tu začenja Norveška. 

 Meja med Rusijo in Norveško je bila začrtana leta 1826,  vendar pravijo, da prebivalci obeh držav nove meje dolgo niso poznali, zato je bilo tu med ribiči obeh držav več epizod, nekaj podobnega kot pri nas ;). 

Cerkev je bila zgrajena za označevanje meje, zato so izbrali lokacijo, ki se dobro vidi iz kopnega in morja. Poimenovana pa je po kralju Oskarju Ii.

 Leta 1851 je vas Grense Jakobselv, kjer se meja sreča z morjem, dobila stalno norveško poselitev. Danes pa nima več stalnega prebivalstva. Pozimi je zadnjih 25 km ceste zaprtih in do Grense Jakobselv lahko pridete le z motornimi sanmi.

Stopiva do cerkvice od koder je lep razgled na ruski del polotoka in ocean.

Nadaljujeva še dober kilometer in se ustaviva, kjer se cesta konča. Med skalami in morjem je parkirišče z lepim pogledom na ocean in veliko peščeno plažo. Angleži bi rekili, 'in the middle of nowhere' midva pa praviva 'in the end of nowhere'.

Pravijo, da je to priljubljena turistična točka v poletnih mesecih, saj je baje popoln kraj za doživetje polnočnega sonca. Prav zato je tudi tokrat parkiranih že veliko vozil. 

Našla sva idealen kraj ob skakah s pogledom na obzorje. 

Bojan je po kolesarjenju potreboval osvežitev, zato je zaplaval v hladnem morju. 

Po večerji se sprehodiva ob dolgem peščenem zalivu in v morju naju je zvedavo opazoval tjulenj.