sobota, 1. julij 2023

Proti severu Lofotov

Poslovila sva se od Moskenesa in se odpeljala proti severu Lofotov. 
Lofotski arhipelag je sestavljen iz sedmih glavnih otokov, ki se ločijo od celine Norveške več kot 100 kilometrov nad arktičnim krogom. 
Pet jih povezuje 130 kilometrov slikovite ceste, E10, zadnja dva, Værøy in Røst, pa sta dostopna s trajektom.
Lofotski otoki so 160 km dolga gorska veriga z divjimi, domišljijo vzbujajočimi skalnatimi gorami, ki štrčijo naravnost iz morja. Gore so stare več kot 3 milijarde let in so starejše od severne Evrope.

Od daleč se lahko Lofotski otoki zdijo eno veliko gorovje, v resnici pa Lofote sestavlja približno 80 večjih ali manjših otokov.  Z zraka je gotovo vidno več modrine kot zemlje. 

Svolvær in Leknes, sta edini večji mesti, sicer pa so vsa omrežja posejana z rdeče belimi ribiškimi kočami in lesenimi stojali za sušenje rib. 
Lofotska pokrajina so ravni obalni robovi in strma pobočja gora. 

Prebrala sem, da so tako neverjetne oblike gora pravzaprav posledica ledene dobe in kamnin, granita. Led se je hitro talil in oblikoval posebne oblike gora, ki dandanes krasijo to prelepo otočje. 
In vse zgoraj omenjeno midva občudujeva in fotografirava. Težko je potovati hitro po tem otočju, saj se za vsakim ovinkom odpre nova, še lepša scena. 
Še sreča, da so to upoštevali graditelji ceste E 10 in pogosto uredili prostore za krajše postanke.
Množico otokov povezujejo posebno slikoviti mostovi, lahko bi jim kar dali oznako Lofot road (kot Atlantic road). Mostovi so enosmerni in urejeni z semaforjem.
Poleg mostov so tu predori, eden gre pod morjem. Cesta je lepa in slikovita. 
Voziva se mimo gojišča lososov in veliko lepih zalivov.
Ustaviva se pri dolgi peščeni plaži Ramberg z belim peskom, ki leži ob glavni cesti. 

Dolga ovalna plaža z belim peskom, zelenomodro morje, ki rahlo valovi in  velike zelene gore, ki se dvigajo nad plažo, spominjajo na Havaje. 
Sprehodiva se po toplem pesku, saj sonce lepo greje. Ko pa stopiva v morje, začutiva, da je tu sever, voda je mrzla. 
Na bližnjem parkirišču ob ribiški vasici pripraviva kosilo. 
Medtem so se oblikovali zanimivi oblački vzdolž sredin gora. Zaradi hladnega vetrca so se hlapi kondenzirali v oblačke. Kako slikovito!
 Peljeva se mimo Leknesa, se ustaviva v veliki dobro založeni trgovini Rema 1000 in nadaljujeva pot do Borga. 
Tu bova prenočila na manjšem parkirišču, saj bova jutri obiskala piseben vikinški muzej in veliko leseno cerkev.

 


Ni komentarjev: